Kultura v Butalah – Je stanje res tako brezupno?

26
Uredništvo

Vsako leto na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu poteka podelitev Prešernovih nagrad, najvišjega državnega odlikovanja na področju kulture. Prireditev bi najlažje opisali z besedami, že videno. Najverjetneje čez nekaj časa nikomur, razen nagrajencem, ne bo ostala v posebnem spominu.

Kljub temu pa ni odšla mimo popolnoma neopaženo. Nekaj pozornosti, vendar manj kot prejšnja leta, so ji namenili tudi v medijih in na družbenih omrežjih.

Večina medijev je vsaj na kratko povzela Vinka Möderndorferja, nekaj, vendar bistveno manj pozornosti pa namenila tudi nagrajencem. Nagradi za življenjsko delo sta prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin.

Slednji je bil na podelitvi odsoten. Bjanka Adžić Ursulov pa se je le iskreno zahvalila za nagrado, zelo iskreno sicer, vendar v njenih besedah ne moremo najti iztočnic za nadaljnjo debato.

Möderndorfer v govoru zopet oster

Ob domiselni interpretaciji Prešernove poezije je proslavo še najbolj zaznamoval govor predsednika Prešernovega sklada. Bil je prav tako oster kot v prejšnjih letih.

V govoru je opozoril na spregledano 150. obletnico rojstva Frana Milčinskega in 120. obletnico njegovih Butalcev. Ta spregled po njegovem mnenju kaže na to, da se nismo sposobni smejati lastnim napakam:

“Butalce smo že davno prebutalili.” Niso več karikatura, temveč realnost.

“Njegovim Butalcem se vedno bolj grenko smejimo, odkar imamo svojo državo. Skozi smeh nam slika naš nacionalni portret.” še dodaja.

Klasično oster pa je bil tudi do slovenske politike. V govoru je primerjal ceno oklepnikov s stroški kulturne produkcije in infrastrukture. Ducat oklepnikov je novi NUK, en sam oklepnik pa pomeni 15 slovenskih filmov, poudarja.

Prezrl pa ni niti na dejstva, da je Slovenija trenutno brez kulturnega ministra. Izrazil je skrb nad tem, da je odletel nekdo, ki si je drznil pričeti čistiti Avgijev hlev slovenske kulture. Bomo še lahko dobili takega ministra, če bodo takšnega takoj odstavili, še izpostavlja.

Odziv na proslavo na družbenih omrežjih

Odzive na družbenih omrežjih je v večini sprožil Möderndorferjev govor. Nekdanji predsednik vlade Janez Janša se je s svojim odzivom najverjetneje še bolj zameril kulturnikom. Toda podatek je resničen. Mnogo teh statusov se je podeljevalo prav pred lanskimi volitvami, saj so se bali, da bi se s spremembo oblasti množično podeljevanje teh statusov ustavilo:

Tako dobra kultura – pa tako malo denarja od politike

Toda današnja debata vendarle ni šla v smer medsebojnih političnih obračunavanj temveč je ostala v okviru relacije politika – kultura.

Podobno mnenje v svojem članku in tvitih razvija tudi Marko Crnkovič. Izpostavlja, da bo počasi treba nehati z neprestanim slikanjem umetnikov kot nemočnih žrtev politike:

Medtem pa Žiga Turk izpostavlja, da so kulturne kolumne nekam predolgo aktualne, kar jemlje kot dokaz, da se pri nas nič ne spreminja. Iz njegove kolumne se namreč zelo težko ugotovi, da je stara že več let.

Dan, ko jamramo o slovenski kulturi

Dejansko bi lahko rekli, da je kar prav, da slovenski kulturni praznik praznujemo 8. februarja, na dan smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. To je vsekakor bolj smiselno, kot če bi ga praznovali na njegov rojstni dan 3. decembra.

Šalo na stran, čas je, da se nehamo pogovarjati o tem, da kultura nastaja le na podlagi denarja. V Sloveniji je na področju kulture trenutno zaposlenih skoraj 15.000 oseb. Vsak državljan pa je zanjo letno v povprečju namenil dobrih 190 EUR, država pa skupno 410 milijonov EUR. Je to preveč ali premalo? Težko je reči, denarja za vse najverjetneje nikoli ne bo dovolj. Se pa s tem denarjem zagotovo da storiti veliko. Zato vsakoletno jamranje o škrti politiki počasi postaja otročje. Če denarja zanjo ne more najti predsednik vlade, ki izhaja iz kulturniških vrst, potem tega najverjetneje ni mogoče storiti. Vsaj ne v takšni meri, kot bi si kulturniki želeli.

Morda bi bil zato čas, da se kulturna srenja ozre vase. Dokler je v njej prostor za šarlatane, plagiatorje, koritnike in nenadarjene umetnike, ji verjetno ne bo pomagala niti podvojitev sredstev. Zato bi bil na eni od naslednjih proslav čas, da se končno zazre vase.

Tako bo potem enkrat dozorelo spoznanje, da obstajajo tudi manjši narodi od Slovencev, dober primer so lahko Islandci, ki z bistveno manjšim kulturnim proračunom v mednarodnem merilu ustvarijo bistveno več kakovostne kulturne produkcije.

Print Friendly, PDF & Email
DELI

KOMENTARJI: 26

  1. Janez Janša

    @JJansaSDS
    Nekulturno je debelo lagati pred kulturnim praznikom. SRS je leta 1989 plačevala apanažo cca 300 “kulturnim delavcem”. Danes v RS je številka narasla na skoraj 3000. Ni problem denar, ampak kvaliteta in prvorazredno koritništvo. #Moderndorfer #8februar #kulturnipraznik

    In to zapiše gospod JJ, katerega plača je v drugi polovici 80.-ih let znašala preračunano v današnji čas 4000 €.

  2. Tovariš Janez Janša,je zadnji,ki lahko govori o kulturi.
    O njegovih znanstveno-izumiteljskih dosežkih,pa je seznanjen cel svet.

  3. Janša je povedal le resnico! A resnica boli? Pa še to – JJ lahko govori o kulturi! Preberite njegove knjige, pa vam bo jasno!
    Jasno je pa tudi, da je v Sloveniji preveč “kulturnih” pijavk!

  4. Kulturno že. Če je vrhunec kulture Maja Smrekar za katere fotografije (s psi) bi bogati naftni šejki dali bele bisere in Semena Semenič, ki razreže Slovensko zastavo?
    Potem smo še dlje od brezupnega.

  5. Za Simono Semenič ne vem, če bi kdo plačal, če da bi v živo videl njen nastop. Za nastop Maje Smrekar pa vem, da bi marsikakšen Dubajski, Kuvajtski, Abu Dabijski, Riadski itd milijonar plačal tudi nad 300.000$. Ne samo to, za srečanje z njo bi bil marsikakšen takšen bogataš pripravljen zapeljati svojo jahto v Piranski zaliv, da bi bile vse Hrvaške in Srbske starlete zelene od zavisti.
    http://prix2017.aec.at/prixwinner/asset/25890/987125/K-9_topology_HYBRID_FAMILY_01_MAJA_SMREKAR_AND_MANUEL_VASON_COLLABORATION_BERLIN_2016_photocredits.jpg

  6. "Butalski" kritik "butalske" politike je povabljen v "butalsko" vlado za "butalskega" kulturnega ministra. "Butale so večne!"

    Pri Butalcih in “butalcih” je najbolj butalsko to, da se sami nikoli in nikdar ne zavedajo tega, da so to, kar so.
    Nikoli se ne pogledajo, ne vidijo in ne prepoznajo v ogledalu in zaradi tega jih Tepanjčani in znameniti razbojnik Cefizelj vedno in vselej znova premeteno in bistroumno “prinesejo naokrog”.
    Kot se zdi, se je razkril letošnji slavnostni govornik, ne da bi se zavedal, kot enako polnokrvni in prostodušni pripadnik samooklicane družbene elite sicer sprenevedavo moralistično in populistično kritizirane “butalske države”, nad katero se je gostobesedno in kričavo spravil “z ognjem in mečem” klasičnega slovenskega “kulturtregerstva” in levičarsko militantnega “mirovništva”.
    Epilog zgodbe je več kot zgovoren: osebno napadeni prvi politik, premier vlade RS Šarec, je duhovito in bistroumno neosveščenega kritika “butalske” vlade in “butalskih” volivcev z lisjaško bistroumno gesto razbojnika Cefizlja povabil v “butalsko” vlado, in sicer kar za “butalskega” kulturnega ministra.
    Vsi smo “V”, je nekoč zapisal Drago Jančar.
    Le da eni, denimo “kulturniki”, tega nikakor ne želijo ne videti in ne priznati.
    Kaj šele, da bi namesto brezplodnega populističnega hujskanja, zasramovanja, izničevanja in izključevanja zločinsko “črne” politike s strani deviško “bele” kulture in umetnosti začeli iskati edino tvorne in perspektivne možnosti strpnega in tvornega dialoga, izgradnje medsebojnega zaupanja ter nujnega soustvarjanja skupne domovine raznoterih ustvarjalnih skupnosti in ustvarjenih dobrin, brez pogubno sovražnega etiketiranja, izključevanja in diskreditiranja.

    • Če pa država plačuje takšne bedarije. Naj bi Kitajka razrezala Kitajsko zastavo (Simona Semenič) ali Američanka Ameriško zastavo.

  7. Ti dzinjujejaojaoja, a si se spravil k poskusu malce onesnažit ta portal? Dnevnik so vam vzeli, vendar vam ostane še Večer, Mladina, Delo… pa raje tam trolaj. Pa uzmi još i leleta sa sobom.

  8. Dzi nu nje ja, od 18 komentarjev si jih sam napisal 10 in pri tem pokuril 5 nickov!

    Očitno boš tudi tukaj dočakal, da bodo zaradi tebe onemogočili komentiranje kot so na nekem drugem bolj poznanem portalu.

  9. Kultura,ki jamra,da ji manjka kulturni minister,je uboga kultura ! Ministra lahko pogrešajo samo birokrati.
    Ta stalni govornik na proslavah nekulture, postaja vse bolj nadležna butalska muha ! Jamrati na njegov način je butalski zločin.
    Kultura v Sloveniji ima takšen proračun,da bi lahko celo “butalci” resnično pametni ratali. Kam gre denar ? Se ve ! Kulturnikom ! In kaj ima od tega slovenska “raja” nič ! Se opravičujem,manj denarja za socialo,manj denarja za zdravstvo,manj denarja za penzije,manj denarja za šolstvo,manj denarja za družine.
    Zanimivo je: več,ko je denarja za kulturo,manj imamo dobre in kvalitetne kulture.Zdi se,da se kulturniki več ukvarjajo s politiko in sindikalizmom,kot s samo kulturo.
    Recimo,Vinko Moderndorfer se je začel ukvarjati že z varnostjo in orožjem.Ponuja se financam in proračunu.Pozna upravo in pravo,ne pobegne mu niti “zup”.
    Zdi se ,da si “želi” Vinko Moderndorfer biti Demosten ,ki napada Šarca-Filipa II s svojim govorom,ki naj bi bila “filipika”.Ja, morda in samo morda! Njegov govor je bolj ponesrečena satira,ki ji je “prva vrsta politikov ” neumno ploskala.Zakaj ? To vedo samo oni!
    Več,ko imajo kulturniki denarja, več afer je v kulturi.Imajo čas in denar,kultura pa je “izginila”.Ugotovitev je znana že dolgo časa.Očitno,da prave kulture nihče ne pogreša.Kulturniki pa postajajo vse večji in težji kamen za vratom te na pogled “smotane države”.V kateri že skoraj vsak mali kulturnik “navznoter roke obrača”.
    Na koncu,bi rad opozoril vsaj na dejstvo prepoznavnosti.Slovenski šport s štirikrat manj sredstvi kot kultura, naredi v Svetu, vsaj za desetkrat več koristi za Slovenijo.Podobno je tudi znotraj Slovenije.

  10. Nagovor Vinka Moderndorferja se mi je zdel ciljni za ta čas. Klofute v prvi vrsti vladajoče elite je delil vsepovprek. Da pa je pri koritu preveč “kulturnikov”, je pa dejstvo. Če je država do kvaziumetnikov tako radodarna je pa škoda, ker ostane manj denarja za tiste, ki bi si zaslužili večji kos pogače. Sicer pa je pri nas vse naravnano na to, da “naši”, pa četudi daleč od žlahne kulture, pač morajo dobiti nekaj iz državne malhe, preprosto, ker si po naravni poti denarja za preživetje ne znajo zaslužiti. Isto kot “nevladne” – vladne organizacije, ki rastejo kot gobe po dežju. To druščino nezaposlivih je pač treba hraniti, na tak ali drugačen način. Da pa je bil prezrt Miličinski, to pa “kulturnikom” ne morem oprostiti. Klasika je delo PTIČKI BREZ GNEZDA, le kdo je ni prebral! Pa avtor prezrt. SRAMOTA! Drugače pa za samo proslavo čestitke!

Komentiraj