KUL-ovci kot Otomansko cesarstvo in Španska kraljevina

Privzeta profilna slika
Gostujoči avtor
V 12. in 13. stoletju je bila v srednjem veku občutna rast in širitev gospodarstev, še vedno pa je bilo kmetijstvo nosilec rasti bruto družbenega proizvoda, čeprav sta začela pomembno prispevati k rasti tudi rudarstvo in gozdarstvo. Ta gospodarska širitev je privedla do rasti trgovanja na drobno, v katerem prevladujejo trgovci. Čeprav jih je večina družbe prezrla, jim je mogoče pripisati zasluge, da so izboljšali stanje ekonomije srednjega veka.

Velik vpliv na gibanje bruto domačega proizvoda pa so imele takrat nalezljive bolezni (večja je bila epidemija, manj je bilo delovne sile) in vojne. Sploh takratno Otomansko cesarstvo je svoj bruto domači proizvod dvigovalo s plenjenjem, saj je več zlata takrat pomenilo več bogastva in več sužnjev več delovne sile. Podobno kot Osmansko cesarstvo je svoj bruto domači proizvod dvigovala tudi Španija s plenjenjem svojih takratnih južnoameriških kolonij v začetku novega veka in obe državi sta imeli zlata toliko, da je začel izgubljati na dejanski vrednosti.

Vendar pa je podobnost obeh držav v tem, da sta bogastvo ali kopičili ali pa vlagali v neproduktivno sfero, centrala pa je popolnoma izgubila nadzor nad tem, kje se in ali se bogastvo porablja. Iz dela bogastva so se gradili verski objekti, lepi dvorci in druge stavbe, ki so bile dejansko same sebi namen, mogoče še ceste v bližini večjih mest, ostalo bogastvo pa se je kopičilo v različnih zakladnicah, kolikor se ga ni potrošilo za uživanje in luksuz. Nista pa, za razliko od Anglije in Nizozemske (dejansko prav tako roparskih kolonialnih sil) bogastva vlagali v trgovino in industrializacijo takrat primitivne proizvodnje.


Posnetek komentarja dr. Štefana Šumaha je na voljo na koncu prispevka.




Od leta 1000 do leta 1500 se je svetovni bruto družbeni proizvod komaj podvojil (iz 210 milijard na 430 milijard, preračunano v ameriške dolarje). V naslednjih tristo letih pa se je glede na leto 1500 potrojil (1800 – 1.200 milijard). Vendar pa sta tako Osmansko cesarstvo kot Španska kraljevina v tistem času (in tudi po letu 1800) pravzaprav ostala na istem: revni, pretežno poljedelski državi, medtem, ko so se ostale države celinske Evrope in Anglija naglo razvijale, industrializirale in rast njunega bruto družbenega proizvoda je bila, napram drugim državam, zelo nizka oziroma je v nekaterih obdobjih celo stagnirala, ne glede na vso bogastvo, ki sta si ga naropali skozi stoletja.

In kako dolgo sta prosperirala tako Otomansko cesarstvo kot Španska kraljevina kot velesili? Tako dolgo, dokler je bilo kaj za ukrasti, dokler je bil na razpolago tuj denar.
Glas za KUL je torej glas za otomansko in špansko pot, glas za stranke s posluhom za gospodarstvo pa glas za angleško in nizozemsko pot.

KUL kot Otomani in Španci


In primer zatona teh dveh takratnih velesil pokaže,  kako zlahka se zapravi bogastvo, če je uporabljeno v neproduktivne namene. Slovenija bo dobila velika sredstva za okrevanje s strani EU-ja in samo od nas samih (če rečem bolj pošteno, od tedanje vlade) je odvisno, kako jih bomo porabili. Ali kot Osmansko cesarstvo in Špansko kraljestvo ali pa kot takratna Nizozemska  in Anglija?

Se bo na naslednjih volitvah zaupalo nenasitnemu KUL-u ali pa zmerni desno-sredinski vladi z razumevanjem za gospodarstvo? SD je šolski primer neproduktivne skrbi za državni denar, 70 milijonov za projekte in nič za izvedbo, hkrati pa skupaj z levico in LMŠ obljublja še več denarja NVO-jem. Glas za KUL je torej glas za otomansko in špansko pot, glas za stranke s posluhom za gospodarstvo pa glas za angleško in nizozemsko pot.

Seveda se bodo volivci sami odločili in izbrali, to je njihova pravica. In ravno zato bi spomnil, sploh starejše, ki se še spominjajo jugoslovanske nogometne lige. Takrat so se funkcionarji nogometnega kluba Hajduk (ki je spadal med najboljše klube takratne I. državne lige) javno hvalili: »Nihče ne more toliko plačati, kot lahko mi obljubimo!«

Če vas to kaj spominja na eno od predstavnic KUL-a, ko govori o tisočih in tisočih stanovanjih, ki bi jih zgradila njena vlada, bi lahko parafrizirali: »Nihče ne more zgraditi toliko stanovanj, kot jih lahko mi obljubimo!«.

Saj, denar bo, mogoče še za več stanovanj, kot je obljubila Fajonova, le da bi pod vlado KUL-a šel za načrte projektov, za gradnjo pa bi ga ostalo bore malo.

Žal, socializem je v svojem bistvu roparska ideologija, ki prosperira podobno kot otomansko kraljestvo ali španska kraljevina tako dolgo, dokler je na razpolago tuj denar.

Avtor gostujočega komentarja je dr. Štefan Šumah.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Saj imajo vendar socializem, ki je že stoletje in pol ideal vseh menda pametnih ljudi!
  • 09. 03. 2024
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023