Kučan opaža "znamenja oživljanja fašizma", Bandelli pa bi fašiste iztrebljal že danes

Foto: Bobo, Žiga Živulović jr.
POSLUŠAJ ČLANEK
Drugi vikend novega leta je tradicionalno rezerviran za oživljanje spomina na partizanstvo in njegove svetle ter temne plati.

Na Osankarici se v soboto spominjajo tragičnega zadnjega boja izdanega Pohorskega bataljona, od katerega je minilo 79 let, že leto pred tem pa se je tragedija zgodila na Držagošah, kjer so partizani Cankarjevega bataljona po begu na Jelovico maščevanju Nemcev prepustili domačine - ti so jih 41 postrelili na licu mesta, 81 pa poslali v taborišča.  

Predvsem Dražgoše so zadnja leta postale simbolno ideološko stičišče levega političnega pola, od koder veljaki levice in njihovi izbranci pošiljajo sporočila v zvezi s svojo bodočo politično strategijo.

Kaj pomeni dejstvo, da je štiri mesece pred volitvami zbrane nagovoril sam vrhovni šef Milan Kučan ter kaj lahko razberemo iz njegovih sporočil, pišemo v komentarju uredništva. 

Medtem ko so organizatorji iz vrst Združenja borcev za vrednote NOB Slovenska Bistrica uradno slovesnost pri Treh žebljih na Osankarici zaradi zaostrenih koronavirusnih okoliščin odpovedali (kljub temu se je spominu padlim poklonilo nekaj sto ljudi), si organizatorji dražgoške slovesnosti ob 80. letnici tragičnih dogodkov odpovedi širjenju omikrona navkljub niso privoščili.

Približno 1.500 zbranih ljudi je letos nagovoril sam nekdanji predsednik CK Zveze komunistov Slovenije ter predsednik RS, Milan Kučan. Kot običajno na Dražgošah je bil govor poln opazk na račun aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji, ki je tokrat za levico še posebej pereče, saj so se znašli v situaciji, ki je zanje od časov Dražgoške bitke redka - da niso na oblasti.

Temu primeren je bil tudi aktualno-politični del govora. Nekdanji komunist, zdaj, kot zase trdi, demokrat, je opozoril, da v času, ko se svet spopada s covidom-19, znova prihaja do zaskrbljujočih posegov v vrednotne temelje, na katerih sta utemeljena sodobna demokratična družba in mednarodni pravni red. “Spodjedajo ju populizmi in nacionalizmi, protisolidarnostne suverenitetne doktrine in egoizmi, znotraj katerih je vse več znamenj oživljanja fašizma,” je dejal Kučan.

Tovrstna znamenja vidi tudi v Sloveniji, in sicer v "razgradnji ustavne ureditve, poskusih vladanja z odloki, izigravanju in izsiljevanju zakonov, v posegih v načelo delitve oblasti, napadih na sodstvo in sodnike, na neodvisnost tožilcev in policije, na nadzorne ustanove, na svobodo tiska, na človekove pravice in dostojanstvo, v spodbujanju sovražnega in prostaškega govora, nespoštovanju ločitve cerkve in države, odnosu do beguncev, zlorabi zgodovinopisja in enačenja domoljubja z zahtevo po podpori sedanji vladi in politiki največje vladne stranke,” je našteval.

A Kučana moti, da ta znamenja ne naletijo na odpor in zavračanje, kakršnega bi bilo pričakovati v narodu, ki je že bil njegova žrtev. “Namesto tega je celo slišati opozorila, da gre za pretiravanja in da o fašizmu govorijo ljudje, ki ga niso izkusili in doživeli. Kot da v narodovem spominu ni tržaškega Narodnega doma, Bazovice, Dražgoš, Osankarice, Begunj, Gramozne jame.”

Zato je po njegovem treba realno oceniti razmere in se njihovemu lažnemu slikanju upreti. “Odgovor, ali smo na to pripravljeni, bomo dali na prihajajočih volitvah. Te so edino demokratično sredstvo za zamenjavo oblasti. Zato se je volitev treba udeležiti in premisliti, komu zaupati svoj glas,” je dodal, brez namiga o svojem volilnem izboru.

Na Kučanov govor se je predsednik vlade Janez Janša odzval s spodnjim tvitom:

https://twitter.com/JJansaSDS/status/1480153564748161028?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Etweetembed%7Ctwterm%5E1480153564748161028%7Ctwgr%5E%7Ctwcon%5Es1_&ref_url=http%3A%2F%2Ftopnews.si%2F2022%2F01%2F09%2Fvideo-kucan-danasnje-podobe-fasizma-niso-enake-tistim-iz-zgodovine-a-izhodisca-so-enaka-zoran-jankovic-ki-je-v-drazgose-prisel-v-trenirki-zaradi-posebnega-sporocila-gospodu-majerju-iz-let%2F

Poslanec SAB Bandelli napoveduje "iztrebljanje kolaborantov in fašistov"


Dan pred dogodkom pa so vznemirjenje povzročile besede poslanca SAB Marka Bandellija, sicer nedavno s strani poznavalcev politike izbranega za najslabšega retorika med slovenskimi politiki.

Primorski poslanec s poitalijančenim priimkom je pri opletanju s fašizmom šel še korak dlje kot Kučan naslednji dan. Sklepajoč iz njegovega tvita fašiste in kolaborante vidi okoli sebe že sedaj, očitno med nasprotniki z desne strani političnega pola. Tem že napoveduje, da jih bodo iztrebili, kot so jih iztrebili v času 2. svetovne vojne in po njej.

Na nesprejemljivost tovrstnega diskurza v demokratičnem in civiliziranem svetu je opozoril predsednik stranke Nova Slovenija in minister za obrambo, Matej Tonin:

https://twitter.com/MatejTonin/status/1479931783072333831

 

Slovesnosti na Dražgošah so se med drugim udeležili predsednika republike in državnega zbora Borut Pahor ter Igor Zorčič, koordinator Levice Luka Mesec, predstavniki drugih strank KUL-a (Nemec, Koprivc, Mesec, Pavlič, Bandelli), ni pa denimo bilo treh voditeljev parlamentarne leve opozicije: Tanje Fajon, Marjana Šarca in Alenke Bratušek, kot tudi ne pretendenta za njihovega naslednika, Roberta Goloba.



Izbrisan spomin na Bičkovo skalo

Da so resnične Dražgoše vse drugo, kar nam danes skozi ideološki kontekst o njih sporoča leva družbeno-politična in medijska scena, je v razgledanih krogih bolj ali manj znano.

Dodatno nam na dogajanje 9. januarja 1942 leta lahko osvetlijo pričevanja, kakršno z nami deli bralec Domovine Dušan:

"V sedmem razredu, to je pred šestdesetimi leti smo šli na ekskurzijo v Dražgoše. Naš razrednik, ki nas je peljal tja, je bil Janez Potočnik, Učitelj likovnega pouka, akademski slikar in čislan partijc, rojen na območju Škofje Loke. Preden smo šli, nam je povedal "uradno" zgodbo o veliki in zmagoviti bitki partizanov v Dražgošah. Dogovoril se je, da nas bo po Dražgošah vodil domačin, poznavalec takratnega dogajanja. Avtobus za  Dragoše smo pričakali v Škofji Loki. Šofer je povedal, da je on tisti, ki nam bo razkazal Dražgoše in nam tudi razložil dogodke, ki so se tam zgodili. Povedal je da je najmlajši brat, ali nek ožji sorodnik, ob dveh bratov Biček, ki sta takrat zgubila življenje, ko sta varovala pot proti Jelovici po kateri so se partizani umaknili iz vasi. Po teh dveh bratih naj bi se skala, kjer sta stražila imenovala Bičkova skala.

Bičkova skala naj bi bila največja znamenitost Dražgoš in simbol izjemnega poguma partizanov. Šli smo tudi do te skale. Takrat se mi je zdela izjemno velika.

Povedal je še nekaj, kar se sploh ni skladalo z zgodbo, ki smo jo predhodno poznali. Povedal je, da so partizani načrtno zbrali Dražgoše in izzvali Nemce v Škofji lok, da so se maščevali nad vaščani. Povedal je tudi, da se je partizanska četa umaknila na Jelovico in tam na skali pustila tri domače partizane, da bi Nemcem preprečevali pot za njimi. Obljubili naj bi jim, da jim bodo poslali okrepitve in municijo. Starejši brat Biček naj bi imel mitraljez. Hitro je začelo zmanjkovati streliva, zato so enega od njih treh odposlali za umikajočo se četo, da bi partizansko vodstvo čim prej poslalo strelivo. Ni se več vrnil. Kasneje naj bi povedal, da so mu preprečili vrnitev, saj naj bi bilo določeno, da sta brata Biček domačina, tako in tako žrtvovana. Menda sta si zadnje mete prihranila zase.

Jaz sem ob poslušanje te zgodbe debelo gledal našega razrednika, ki pa je bil tiho in gledal v tla. Se pravi, da so domačini že okrog leta 1960 jasno razlagali dejansko dogajanje v Dražgošah. Vendar se jih še danes ne sliši. Sramota.

Zdi pa se mi še nekaj zelo zanimivo. Kaj je z zgodbo o Bičkovi skali, ki je takrat v šestdeseti leti prejšnjega stoletja nosila zastavo celotne partizanske epopeje v Dražgošah. Nikjer se ne omenja ne bratov Biček ne Bičkove skale. Tudi smerokaza, ki bi peljal k Bičkovi skali ni nikjer. Ko sem namreč pred par leti ponovno šel skozi Dražgoše, o Bičku in njegovi skali ne duha ne sluha.  Le zakaj se je vse to zbrisalo iz spomina?  Morda zato, ker ta bila ta dva domačina načrtno izbrana za žrtvi?"



Nekaj komentarjev shoda na Dražgošah ter poklona padlim na Osankarici:

https://twitter.com/LesjakMatjaz/status/1480130119264047104

https://twitter.com/bostjanperne/status/1480199708333248512

https://twitter.com/SaskaStumberger/status/1480198438558052355

Dva politika, dva pogleda na bistvo Dražgoš:

https://twitter.com/FrancBreznikSDS/status/1480163037197783045

Nekdanji politik LDS in Zares Bogdan Biščak si želi Dražgoš vsak teden

https://twitter.com/meteoriterain/status/1480229787780235268

 

MMC RTV Slovenija si je s prikazom množičnosti dogajanja na Dražgošah očitno pomagal s fotografijami iz prejšnjih let:

https://twitter.com/Liberalec2/status/1480185149732134918

Zakaj je spomin na zadnji boj Pohorskega bataljona potrebno ohranjati:

https://twitter.com/RoniKordis/status/1479848024868335627
KOMENTAR: Uredništvo
Dražgoše pričajo, da izbranec levega pola za prihajajoče volitve še ni dokončno določen
"Vsako leto od prvega do osmega januarja je v Sloveniji priložnost za nov začetek. Potem se ponovijo Dražgoše," je dr. Žiga Turk z lucidnim tvitom povzel bistvo dražgoških političnih shodov zadnjih let, tudi današnjega. Kučanov nastop priča, da politična strategija levega pola tudi tokrat ne bo zastavljena v smeri ponujanja programskih rešitev za prihodnost, temveč se bo še naprej naslanjala na diskvalifikacijo, demonizacijo, oziroma bolje rečeno "fašistizacijo" politične konkurence desno od sredine. Nič novega torej, kar že ne bi videli v minulih mesecih, in navsezadnje kadarkoli v zadnjih desetletjih, ko na oblasti niso bili oni sami. Vseeno pa je v oči zbodlo dejstvo, da je kot slavnostni govornik nastopil sam Kučan. Mesto za govornico v prelomnih političnih trenutkih, ali pa vsaj osrednja pozornost, je praviloma rezervirana za političnega izbranca levice tistega časa. In če na volitvah ne namerava nastopiti kar sam vrhovni šef, to kaže na določeno negotovost pri izbiri zgolj nekaj mesecev pred volitvami. Jasno je, da osrednji mediji trasirajo pot Golobu, a strategi (in najbrž tudi on sam) očitno še vedno preračunavajo, ali se jim enačba še ene instant stranke za konkretne volitve lahko izide še petič. Morda Goloba tudi nočejo že v startu javno ožigosati za svojega, da bi lažje na drugi breg speljal kar čim več (desno)sredinskih volivcev. Pomenljiva je tudi odsotnost prvih obrazov obstoječih parlamentarnih liderjev leve opozicije (z izjemo Mesca), ki bi jo lahko razumeli tudi kot užaljenost ali tihi protest pred nakazujočo se izgubo podpore, oziroma zaslombe levega političnega zaledja. Do besede, jasno, niso spustili tudi predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, ki ta teden sestavlja stranko; če se še tega ni zavedel do sedaj, bi mu zdaj moralo potegniti, da so ga na levi, zaradi prepoznega prestopa na njihovo stran, odpisali in da je njegove politične kariere bržkone konec. Pod črto - vse kar levica ta trenutek dokončno ve, je, da se mora boriti proti "fašizmu", ki ga slika v podobi političnih nasprotnikov z drugega pola. S kom in točno kako pa očitno še ostaja nedorečeno. To je nekaj, kar od komunistov, oziroma njihovih dedičev, zadnja leta nismo bili vajeni.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike