Krst fazanov: iniciacija ali izživljanje?

Foto: pixabay

Prejšnjo sredo so slovenski šolarji dočakali prvi dan novega šolskega leta. Za nekatere šolarje je vsako leto ta dan še malo bolj poseben, saj ga začenjajo na novi šoli. Srednji. A za mnoge to ni samo prvi šolski dan, pač pa tudi dan kolektivnega, uradnega ali neuradnega, zasmehovanja in poniževanja. Za mnoge dijake prvih letnikov (zaničevalno fazane) je to dan tesnobe, strahu in ponižanja. In ta dan je dolg, saj se lahko razvleče v ves prvi teden ali še dlje.

Nekatere šole na začetku septembra same organizirajo krst fazanov oz. dajo zanj prostor in dovoljenje. Verjetno zato, da bi bile zadeve vsaj malo pod nadzorom. Tradicionalno ga pripravljajo dijaki tretjih letnikov. Neuradno pa se krščevanje dogaja med odmori, po šoli, v okolici šole in na poti domov. Metode krsta so prepuščene domišljiji krstiteljev. Od čečkanja kože in oblačil z alkoholnimi flomastri, do prisilnega hranjenja s pekočimi jedmi, do postavljanja nemogočih nalog, obmetavanja z jajci, perjem …

Glavni cilj krsta: ponižanje!

Pravzaprav narobe, glavni smisel krsta je zabava. Krstiteljev, da se razumemo. In posledično ponižanje krščenca in dvig občutka moči krstitelja. Izpolnitev zelo primitivnih nagonov torej.

Posnetek komentarja Andreje Barat je na voljo na koncu prispevka.

Res je, da se z neko vsaj približno spretno strategijo preživetja v obliki neopaznosti in neizpostavljanja večini dijakov uspe izogniti nekim brutalnim posledicam. Pa vendar se vprašajmo, je to res iniciacija, ki jo naši mladostniki potrebujejo? Ki mora biti tako splošna in kolektivna, da dijaki prvih letnikov prvi teden šole nosijo stare majice in imajo na zalogi aceton?

Neki obred iniciacije je vsekakor na mestu, ampak nasilen in poniževalen? Je to res vse, kar zmorejo naši mladi? Ali pa morda rabijo pomoč in spodbudo, da storijo boljše in morda novim dijakom pripravijo zabaven spoznavni sprejem, ki ničesar ne uniči, nikogar ne poniža, ničesar ne poškoduje in čez leto dni ne zahteva povračila na novih žrtvah?

Ali starejši dijaki ne premorejo vsaj malo izvirnosti in dobronamernosti ter ne morejo novincem pripraviti zabavnega in dobrohotnega sprejema? Saj na marsikateri šoli je tako, marsikje pa žal ne.

Kaj, če bi starejši dijaki dali novincem nalogo, da jim spečejo palačinke, namesto da jih obmetavajo z moko in jajci!

Kaj, če bi starejši dijaki dali novincem nalogo, da jim spečejo palačinke, namesto da jih obmetavajo z moko in jajci!

Glava v pesku

Vsake toliko izbruhne v medijih kakšen škandal, saj so šle stvari, ki bi jih vsi radi videli kot najstniško pobalinstvo, enostavno predaleč in starši podajo prijavo na policijo.

Videti je, da je večina šol in pravzaprav vsa družba od tega pojava dvignila roke. Uradno je dovoljeno malo, neuradno je dovoljeno vse, dokler ne pride do resnih poškodb.

Predvsem pa so mladi, ki krsta v taki obliki ne želijo, prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti ter sposobnosti narediti se nevidne.

Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se v enem letu vsaj del žrtev, brez trohnice premisleka, prelevi v storilce. In voz gre dalje. Ravno zaradi tega, ker očitno mladi v svoji kolektivni psihi nimajo vzvodov, da bi ta voz zaustavili sami, je zelo neodgovorno od odgovornih (to so ministrstvo, ravnatelji, učitelji, policija, starši … in celotna družba), da si pred tem pojavom zatiskajo oči.

Kateri junak – morda minister, morda društvo ravnateljev, pedagoških delavcev … bo stopil pred kamere in rekel, da je tega dovolj? Da nikakršen krst, nikakršno čečkanje, nikakršno izživljanje nad dijaki prvih letnikov (in seveda tudi vseh drugih) ni dovoljeno od tega trenutka dalje in da bo najstrožje kaznovano z izključitvijo iz šole? Vsi dijaki prvih letnikov, ki bodo doživeli kaj od tega, imajo na voljo spletno prijavo storilca. Krive prijave so prav tako kaznovane z izključitvijo iz šole. Da se takšna odredba pošlje na vse srednje šole in da se vsako leto z anonimno anketo med dijaki ugotavlja, kako stvari napredujejo glede tega pojava.

To gotovo ni idealna rešitev, kajti problem je globlji in ne izvira iz srednje šole in se ne končuje tam. Je pa vsaj poizkus rešitve. Vsekakor boljši od pasivnega stanja, ki je sedaj, ko večina srednjih šol pač nemočno opozarja in upa, da bo »krščevanje« minilo brez hujših posledic in da se, če bo do teh že prišlo, ne bodo zgodile na šolskem območju.

Samopodoba najstnikov

Seveda je res tudi to, da se nekateri novinci izpostavljajo in iščejo pozornost ter odobravanje starejših kolegov s podreditvijo krstu. Vendar je ta izgovor podobno sprevržen kot če rečemo, da se posilstva pač dogajajo, ker se nekatere nastavljajo.

Noben normalen človek ne more uživati, če nekdo drug meče vanj jajca. In ne, noben normalen človek ne more uživati, če nekoga drugega obmetava z jajci. Če gre pri čečkanju za foro, naj bo ta fora načečkana s flomastri, ki se izmijejo z vodo. Poleg tega pa z napisi označujemo stvari, ne ljudi, tako da je že to samo dejanje poniževalno. To, da se nekdo temu prostovoljno izpostavi in to sprejme, pove veliko o njegovi samopodobi. Samopodoba najstnikov je pač še v nastajanju in normalizacija takšnega ravnanja z njimi ne prispeva k njihovemu pozitivnemu razvoju.

Se nekdo ob takem poniževanju smeji, ker tako vsaj malo zmanjša popolno ponižanje, ali pa ima res tako nizko samopodobo in tako malo ljubezni od svojih bližnjih, da je za občutek sprejetosti in bežen trenutek pozornosti pripravljen sprejeti karkoli? Tudi to ni prav in potrebuje ukrepanje in pomoč.

Zakaj mižimo pred tem in s tem to potihem normaliziramo? Ali družba mladim na začetku odraslosti nezavedno sporoča, da se naj uklonijo, nastavijo močnejšim, sprejmejo poniževanje in se zraven pretvarjajo, da se zabavajo? Je to vse samo del kulture, ki pravi: ne pritožuj se, potrpi, pretvarjaj se, da se zabavaš, ali pa vsaj, da te ne moti? Bodi všeč, prilagodi se, ustrezi, za malo pozornosti in občutek sprejetosti potrpi … Je to prihodnost, ki jim jo ponujamo?

14 komentarjev

      • Berta, ni vsakemu dano, da bi razumel zakramente, torej duhovne danosti.

        Zakramenti so vidna znamenja nevidne Božje milosti. Lahko rečeva neposredno Božje vmešavanje v moje življenje. Vendar je srečnež ta, ki dojame, da je Božji princip delovanja izključno LJUBEZEN.

        Ja, krst: dojenčke se krščuje v veri staršev. Zato gresta na pripravo za krst starša, ne pa dojenček.

        Zakaj krstiti že dojenčka? Jaz kot foter mojih otrok želim, da so čimprej sprejeti v ekskluzivni klub Božjih protežirancev. Da tako, kot jaz, tudi otroci živijo v objemu Božje pozornosti!

      • Zakaj bi moral komaj rojeni otrok razumet, da je to dobro za njega?
        A ni dovolj, da njegovi starši to vedo?
        Saj je tudi vzgoja prepuščena staršem, ker otroci niso v stanju, da bi se vzgajali sami !?
        Staršem zato, ker je to najbolj naravno. Je pa res, da v izrojenem okolju tudi starši niso več tisto, kar naj bi po naravni danosti morali biti! Da bi vzgajali v dobro otroka.
        Saj smo v današnjem času priča mnogim zlorabam otrok, prav s strani staršev !

  1. Krst dijakov 1. letnika je nasilje in to bi moralo biti absolutno prepovedano. Šole mižijo na obe očesi, si umijejo roke pred odgovornostjo, tako kot si jih je Pilat pred Jezusom. NIhče noče za ničesar prevzeti odgovornost. Tudi dijaki 3. letnikov, ki naj bi izvajali to iniciacijo, so še mladostniki, verjetno imajo spomine na 1. letnik, ko so bili žrtve nasilja starejših in seveda se ta vzorec ponavlja iz generacije v generacijo (slaba samozavest, samopodoba).

    Kje ste Nika, Tea, Jaša in drugi, ki vas skrbi nasilje v družbi? Bo tudi glede krsta fazanov kak referendum, da boste vpili, kako ste dosegli zmago?

    Andreja imaš prav, v našem šolskem sistemu je veliko stvari narobe, predvsem ni učenja in vzgoje za sočutje. Zato se ni treba čuditi, koliko nasilja je v naši družbi, na vseh področjih.

  2. Ja ni kaj, vsi smo dal to skoz… ampak v naših časih so bili ti krsti še malo podobni malo ostrejši iniciaciji, sedaj ob vsej tej pomehkuženi mulariji me prav zanima, kako bi preživeli kar smo morali mi (no, jaz ne, ker sem se postavil zase in prvega krstitelja, ki me je hotel nekaj mrcvariti pošteno treščil po nosu, da so me nato 4 leta strahospoštovali )ali pa fazani katere smo mi malce obdelali… policija, csd, psihologi in kaj vem kaj bi še sledilo…

  3. Seveda sem proti nasilnemu in brezpomenskemu fazaniranju. Meni se je vedno zdelo da smo s fazaniranjem/krstom postali varjenci maturantov, ki so nas fazanirali. Mislim, da bi se bolj mogla vzpostavit tradicija kjer ti maturantje ki so te fazanirali postanejo kot nekakšni botri. Seveda ni bil vsak tak ampak v maturanskem razredu ki te je fazaniral jih je bilo kar nekaj takih ki so takšno vlogo tudi prevzeli in smo enako naredili tudi mi ko smo bili maturanti.

Komentiraj