Krst fazanov: iniciacija ali izživljanje?

Prejšnjo sredo so slovenski šolarji dočakali prvi dan novega šolskega leta. Za nekatere šolarje je vsako leto ta dan še malo bolj poseben, saj ga začenjajo na novi šoli. Srednji. A za mnoge to ni samo prvi šolski dan, pač pa tudi dan kolektivnega, uradnega ali neuradnega, zasmehovanja in poniževanja. Za mnoge dijake prvih letnikov (zaničevalno fazane) je to dan tesnobe, strahu in ponižanja. In ta dan je dolg, saj se lahko razvleče v ves prvi teden ali še dlje.

Nekatere šole na začetku septembra same organizirajo krst fazanov oz. dajo zanj prostor in dovoljenje. Verjetno zato, da bi bile zadeve vsaj malo pod nadzorom. Tradicionalno ga pripravljajo dijaki tretjih letnikov. Neuradno pa se krščevanje dogaja med odmori, po šoli, v okolici šole in na poti domov. Metode krsta so prepuščene domišljiji krstiteljev. Od čečkanja kože in oblačil z alkoholnimi flomastri, do prisilnega hranjenja s pekočimi jedmi, do postavljanja nemogočih nalog, obmetavanja z jajci, perjem …

Glavni cilj krsta: ponižanje!

Pravzaprav narobe, glavni smisel krsta je zabava. Krstiteljev, da se razumemo. In posledično ponižanje krščenca in dvig občutka moči krstitelja. Izpolnitev zelo primitivnih nagonov torej.



Res je, da se z neko vsaj približno spretno strategijo preživetja v obliki neopaznosti in neizpostavljanja večini dijakov uspe izogniti nekim brutalnim posledicam. Pa vendar se vprašajmo, je to res iniciacija, ki jo naši mladostniki potrebujejo? Ki mora biti tako splošna in kolektivna, da dijaki prvih letnikov prvi teden šole nosijo stare majice in imajo na zalogi aceton?

Neki obred iniciacije je vsekakor na mestu, ampak nasilen in poniževalen? Je to res vse, kar zmorejo naši mladi? Ali pa morda rabijo pomoč in spodbudo, da storijo boljše in morda novim dijakom pripravijo zabaven spoznavni sprejem, ki ničesar ne uniči, nikogar ne poniža, ničesar ne poškoduje in čez leto dni ne zahteva povračila na novih žrtvah?

Ali starejši dijaki ne premorejo vsaj malo izvirnosti in dobronamernosti ter ne morejo novincem pripraviti zabavnega in dobrohotnega sprejema? Saj na marsikateri šoli je tako, marsikje pa žal ne.

Kaj, če bi starejši dijaki dali novincem nalogo, da jim spečejo palačinke, namesto da jih obmetavajo z moko in jajci!

Kaj, če bi starejši dijaki dali novincem nalogo, da jim spečejo palačinke, namesto da jih obmetavajo z moko in jajci!

Glava v pesku

Vsake toliko izbruhne v medijih kakšen škandal, saj so šle stvari, ki bi jih vsi radi videli kot najstniško pobalinstvo, enostavno predaleč in starši podajo prijavo na policijo.

Videti je, da je večina šol in pravzaprav vsa družba od tega pojava dvignila roke. Uradno je dovoljeno malo, neuradno je dovoljeno vse, dokler ne pride do resnih poškodb.

Predvsem pa so mladi, ki krsta v taki obliki ne želijo, prepuščeni sami sebi in lastni iznajdljivosti ter sposobnosti narediti se nevidne.

Najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da se v enem letu vsaj del žrtev, brez trohnice premisleka, prelevi v storilce. In voz gre dalje. Ravno zaradi tega, ker očitno mladi v svoji kolektivni psihi nimajo vzvodov, da bi ta voz zaustavili sami, je zelo neodgovorno od odgovornih (to so ministrstvo, ravnatelji, učitelji, policija, starši … in celotna družba), da si pred tem pojavom zatiskajo oči.

Kateri junak – morda minister, morda društvo ravnateljev, pedagoških delavcev … bo stopil pred kamere in rekel, da je tega dovolj? Da nikakršen krst, nikakršno čečkanje, nikakršno izživljanje nad dijaki prvih letnikov (in seveda tudi vseh drugih) ni dovoljeno od tega trenutka dalje in da bo najstrožje kaznovano z izključitvijo iz šole? Vsi dijaki prvih letnikov, ki bodo doživeli kaj od tega, imajo na voljo spletno prijavo storilca. Krive prijave so prav tako kaznovane z izključitvijo iz šole. Da se takšna odredba pošlje na vse srednje šole in da se vsako leto z anonimno anketo med dijaki ugotavlja, kako stvari napredujejo glede tega pojava.

To gotovo ni idealna rešitev, kajti problem je globlji in ne izvira iz srednje šole in se ne končuje tam. Je pa vsaj poizkus rešitve. Vsekakor boljši od pasivnega stanja, ki je sedaj, ko večina srednjih šol pač nemočno opozarja in upa, da bo »krščevanje« minilo brez hujših posledic in da se, če bo do teh že prišlo, ne bodo zgodile na šolskem območju.

Samopodoba najstnikov

Seveda je res tudi to, da se nekateri novinci izpostavljajo in iščejo pozornost ter odobravanje starejših kolegov s podreditvijo krstu. Vendar je ta izgovor podobno sprevržen kot če rečemo, da se posilstva pač dogajajo, ker se nekatere nastavljajo.

Noben normalen človek ne more uživati, če nekdo drug meče vanj jajca. In ne, noben normalen človek ne more uživati, če nekoga drugega obmetava z jajci. Če gre pri čečkanju za foro, naj bo ta fora načečkana s flomastri, ki se izmijejo z vodo. Poleg tega pa z napisi označujemo stvari, ne ljudi, tako da je že to samo dejanje poniževalno. To, da se nekdo temu prostovoljno izpostavi in to sprejme, pove veliko o njegovi samopodobi. Samopodoba najstnikov je pač še v nastajanju in normalizacija takšnega ravnanja z njimi ne prispeva k njihovemu pozitivnemu razvoju.

Se nekdo ob takem poniževanju smeji, ker tako vsaj malo zmanjša popolno ponižanje, ali pa ima res tako nizko samopodobo in tako malo ljubezni od svojih bližnjih, da je za občutek sprejetosti in bežen trenutek pozornosti pripravljen sprejeti karkoli? Tudi to ni prav in potrebuje ukrepanje in pomoč.

Zakaj mižimo pred tem in s tem to potihem normaliziramo? Ali družba mladim na začetku odraslosti nezavedno sporoča, da se naj uklonijo, nastavijo močnejšim, sprejmejo poniževanje in se zraven pretvarjajo, da se zabavajo? Je to vse samo del kulture, ki pravi: ne pritožuj se, potrpi, pretvarjaj se, da se zabavaš, ali pa vsaj, da te ne moti? Bodi všeč, prilagodi se, ustrezi, za malo pozornosti in občutek sprejetosti potrpi … Je to prihodnost, ki jim jo ponujamo?