Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: Kristjani niso prispevali le glasov, ampak tudi voditelje in mednarodne povezave

Privzeta profilna slika
Gostujoči avtor
Vir: peterle.eu
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski kristjani niso politično enotna kategorija, so pa med vojno in po njej plačali največji krvni in politični davek režimu, ki je hotel podrejeno, kontrolirano in vodeno družbo ter popolno oblast brez Boga. 

V času komunizma s(m)o ob vsiljeni družbeni drugorazrednosti desetletja doživljali diskvalificiranje svoje vrednostne izbire in imeli šibek politični domet. Pomembno pa je, da so v tistem času ohranjali vrednote in načela, znana v politiki kot temelj svobodne Evrope oziroma Evropske skupnosti. Čeprav na katakombski način, so med nami odmevale ideje o samostojni in demokratični Sloveniji.

Vedeli smo za državotvorno misel Ehrlicha, Žebota, Jezo, rimsko krščansko skupino Ypsilon s pozivom k državotvornemu gibanju - "Slovenija kam? - 1968" itd. Verjeli smo v svobodo in demokracijo ter od druge polovice šestdesetih let na različne načine širili zgodovinsko in družbeno zavest. Trdim, da smo pri Reviji 2000, s Teološkim tečajem, Našim Tromostovjem, s študentskimi veroučnimi skupinami, Tretjim dnevom, gibanjem Pot in taizéjskim gibanjem ... prispevali pomemben delež k pomladnem razvoju in družbeni prebujenosti in odgovornosti kristjanov. Nismo samo čakali na spremembe, ampak smo bili nanje notranje pripravljeni in zanje smo delali. 
Ne čudi me, da smo Slovenski krščanski demokrati zagotovili slovenski pomladi največ glasov, zato tudi vodili vlado, ki je prevzela ključno politično odgovornost za izvedbo osamosvojitve.

Ni naključje, da je Slovensko kmečko zvezo (SKZ), prvo lastovko slovenske pomladi v smislu politične organiziranosti, vodil kristjan Ivan Oman. Številni kristjani, ne samo kmetje, so se vključili v SKZ, potem v Slovensko demokratsko zvezo, nato v Pučnikovo SDSS, največ pa v Slovenske krščanske demokrate. Tudi pri Zelenih so bili nekateri in še kje. 

Ne čudi me, da smo Slovenski krščanski demokrati zagotovili slovenski pomladi največ glasov, zato tudi vodili vlado, ki je prevzela ključno politično odgovornost za izvedbo osamosvojitve. 

Ne strinjam se, da s(m)o kristjani prispevali samo glasove, "maso", ampak tudi voditelje in mednarodne povezave. Za Slovenijo smo bili takrat najboljša politična legitimacija. Kot polnopravni člani demokrščanske internacionale, ki je imela takrat večino v Evropskem svetu, smo lahko promovirali slovenske politične cilje v najbolj vplivnih okoljih. 
Voljo po preobrazbi, katere verodostojni nosilec je bila SKD, je zamenjala volja po/do moči. "Kdo" je postalo močnejše kot "kaj."

Kot zmagovalci smo bili realna in simbolna alternativa starim političnim silam komunističnega porekla, žal pa tudi levemu delu DEMOS-a, ki je kmalu pokazal alergijo do SKD z govorico o klerikalcih, krščanarjih, kasneje neoklerikalcih. Čutiti je bilo velik strah, da bi se na "desni" vendar pojavila stranka podobnega profila in moči, kot je bila zgodovinska SLS, ki se je združila z SKD. Danes me ne preseneča, da sta doživela prve močne napade prav ministra SKD dr. Andrej Capuder za kulturo in dr. Peter Vencelj - za šolstvo. 

Že "Ora et labora" je bilo preveč. Da ne govorim o napadih na generalnega državnega tožilca Toneta Drobniča - tudi kristjana in krščanskega demokrata. Kulturni boj ni nikoli pojenjal. 

V SKD smo pri vladnem delu za reforme personalistično poudarjali spoštovanje človekovega dostojanstva. V tem smo videli podlago za pravno drżavo, socialno tržno gospodarstvo, za sožitje in sodelovanje, pa tudi za evropsko prihodnost Slovenije. Hoteli smo uveljaviti nov koncept moči in razumevanje politike kot dela za skupno dobro. S tem smo bistveno prispevali k dobrim rezultatom v času preloma in začetka demokratične preobrazbe. 
Če bi hoteli hitrejšo in temeljitejšo preobrazbo, bi morali krščanske demokrate podpirati, ne ustavljati.

Čeprav smo dobili leta 1990 SKD 13 % in SKZ malo manj glasov (skupaj smo imeli celo majhno absolutno večino v DEMOS-u), se je iz SDZ (Spomenka Hribar) pojavil poziv: Ustavimo desnico! Iz iste stranke je malo pred osamosvojitvijo in hitro po njej prišel tudi predlog za zamenjavo predsednika vlade, nato še predlog o razpustu DEMOS-a. Voljo po preobrazbi, katere verodostojni nosilec je bila SKD, je zamenjala volja po/do moči. "Kdo" je postalo močnejše kot "kaj."

Zato je DEMOS-ova (moja) vlada trajala samo dve leti, zato je prišlo do upada reformne dinamike in restavracije starih miselnih in vedenjskih vzorcev. Številni so bili za osamosvojitev, tudi med komunisti, veliko manj pa jih je bilo za resnično demokratično preobrazbo. Zato se nekaterih področij in podsistemov preobrazba skoraj še ni dotaknila. Če bi hoteli hitrejšo in temeljitejšo preobrazbo, bi morali krščanske demokrate podpirati, ne ustavljati.

Avtor prispevka je predsednik osamosvojitvene vlade, krščanski demokrat Lojze Peterle.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

"Naloga te generacije je in mora biti ohranjanje slovenskega jezika," je poudaril Vojko Obrulj v Kočevski Reki, kjer so počastili dan, ko je zadišalo po slovenski vojski
  • 16. 12. 2023
SKD se vrača od mrtvih: Peterletov načrt za revitalizacijo krščanske demokracije
  • 30. 11. 2023
Balažic svojemu političnemu mentorju z lahkim srcem prepustil blagovno znamko SKD. Peterle bi bil civilnodružbeni dežnik nad strankami
  • 04. 12. 2023