Krščanska demokracija je vodila osamosvojitev Slovenije: 100 let priprav za samostojnost

Nastanek nacije se lahko odvija hitro, a v sebi mora vedno nosi globoke korenine, da projekt nastanka države ne pade ob prvi sapi. Slovenskemu ljudstvu je ključno oporo v zorenju zavesti, da zmore postaviti lastno državo, ponudilo premočrtno delovanje krščanskodemokratskega gibanja za gospodarsko, socialno in politično emancipacijo naroda od leta 1892 naprej.

Postavitev trdnih temeljev za oblikovanje in napredek nacije

Takrat so bile na I. slovenskem katoliškem shodu, ob zavedanju, da je »le izobražen in samostojen narod socialno in politično zrel« za obstanek, zasnovane smernice za celovito izboljšanje socialnega položaja in uveljavitev slovenske samouprave. Z zadružnim gibanjem, ki ga je utelešal Janez Evangelist Krek, so Slovencem omogočili gospodarsko osamosvojitev, organizirali delavsko gibanje, ki ni sledilo za narod pogubnim totalitarnim ideologijam, in dosegli ustanovitev univerze ter znanstvene akademije (SAZU).



Politični del gibanja je predstavljala Slovenska ljudska stranka (SLS). Slednja je z s politično spretnostjo načelnika Ivana Šušteršiča za slovenski narod znotraj Avstro-Ogrske dosegla visoko stopnjo avtonomije. Vrhunec stopnjevanja zahtev po samostojnosti pod varstvom habsburškega cesarja je pomenila Majniška deklaracija, ki jo je 30. maja 1917 prebral Anton Korošec: »Podpisani poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju naravnega načela […], naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedinijo […] v samostojno državno telo, […] prosto vsakega narodnega gospostva tujcev in zgrajeno na demokratičnem temelju.«

... je »jasno, da predstavlja Jugoslavija Slovencem […] prepreko k normalnemu gospodarskemu razvoju.«

Ob koncu 1. svetovne vojne je Slovencem ponudil priložnost, da so leta 1918 prvič v zgodovini pridobili samostojnost – Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. A ta je trajala le 33 dni. Prvaki SLS so razumeli, da zgodovinski čas ne dopušča samostojnosti, požrli svoj napuh in dopustili mirno združitev v močnejšo državo, ki je preprečila, da bi vsi delili usodo primorskih Slovencev med vojnama.

A zaveze Slovencem niso pozabili, pod Koroščevim vodstvom so terjali pravice, najbolje ubesedene v Slovenski deklaraciji iz leta 1932, v kateri zahtevajo združitev jugoslovanskih, italijanskih, avstrijskih in madžarskih Slovencev v enotno politično enoto, samostojen položaj za Slovence v Jugoslaviji, ki bo spodbujal vse druge dele naroda; zato mu je »potrebna nacionalna individualnost, ime, zastava, etnična skupnost, finančna samostojnost, politična in kulturna svoboda, […] zakonodaja, ki more zagotoviti […] razvijanje vseh […], posebno kmečkega in delavskega razreda«. Za dosego tega je potrebno, da si Slovenci, Hrvati in Srbi ustvarijo državo samoupravnih enot, katerih ena bo Slovenija.

Ideološka mora totalitarizmov krščanskih demokratov ni ustavila

Sanje je s prihodom 2. svetovne vojne nadomestila petdesetletna ideološka mora treh zaporednih totalitarizmov. Komunistično vodstvo je sanje sicer dovolilo šele 25. 6. 1991, a krščanski demokrati so delo nadaljevali v političnem izgnanstvu.

Med prvimi pobudniki slovenske državnosti je bilo Slovensko državno gibanje (SDG) Cirila Žebota z glasilom Slovenska država kmalu po vojni.

Nastalo je še več pobud, zelo odmevna je bila knjižica Slovenija 1968, kam?, v kateri so duhovniki Ivan Rebernik, Franček Križnik in Roman Žužek ugotavljali, da je »jasno, da predstavlja Jugoslavija Slovencem […] prepreko k normalnemu gospodarskemu razvoju.«

https://twitter.com/knjiznicaNUK/status/590056343081455617

Željo po svobodi je lahko odklenilo le politično delovanje. SLS je pod vodstvom Mihe Kreka leta 1954 obelodanila program s prvo točko - Slovenski narod in slovenska država. Zastopal je stališče, da imamo po naravnem pravu pravico do države, deklaracija iz leta 1982 pod načelnikom Milošem Staretom, pa je samostojnost že jasno predvidevala.

Leta 1984 je načelnik SLS postal Marko Kremžar, ki je kasneje povedal: »[…] da bo sistem propadel in da bo totalitarne Jugoslavije konec, ni bilo nobenega dvoma! Leto po tem, ko sem prevzel vodstvo stranke, sem prosil skupino pravnikov med nami, naj začnejo pripravljati slovensko ustavo.« Vprašanje zanje ni bilo ali, temveč le kdaj.

100-letno vztrajanje krščanske demokracije je Slovencem odločilno pomagalo pri utirjenju v proces osamosvajanja in k v ustavi zagotovljenim človekovim pravicam.

Vrednot krščanske demokracije in narodne zavesti, ki jim je slovensko ljudstvo na volitvah pred II. vojno leta 1938 namenilo 78,6 % glasov, pa na slovenskih tleh niso mogla zatreti niti desetletja prepovedi in vsakršnega preganjanja. Lastovka slovenske pomladi je vzletela v Unionski dvorani 12. maja 1988, ko je nastala Slovenska kmečka zveza (SKZ). Njen voditelj je postal karizmatični Ivan Oman, katerega politični mentor Ivan Dolenec, je v časih najtrše prepovedi demokratičnega delovanja, v ukaželjnega mladega kmeta položil vrednote svojega prijatelja in učitelja, Janeza E. Kreka.

Zahtevali so demokracijo in lastno državo

Poleg zahtev po demokratični ureditvi je zorelo tudi prepričanje o primernosti trenutka za vzpostavitev države. Slovensko ljudstvo je na prvih volitvah po 52 letih svojo usodo vnovič zaupalo krščanskemu demokratu. Predsednik vlade je postal Lojze Peterle. Koalicija Demos je zmagala s programom samostojne države. Peterletova vlada ter največji poslanski skupini iz vrst SKZ-LS in SKD so kljub številnim oviram in nevarnostim vztrajali pri obljubljenem.

Pomen vztrajanja predstavnikov SLS v političnem delu v izgnanstvu, se je izkazal ob popolnem odporu mednarodne skupnosti do osamosvojitvenih načrtov. SLS je kot ustanovna članica Zveze srednjeevropskih krščanskodemokratskih strank, polnopravno sodelovala v združenju evropskih krščanskih demokracij.

Konec leta 1989 so predstavniki SLS v izgnanstvu predstavnikom SKD in SKZ ponudili, da bi na kongresu te zveze v Budimpešti nastopili kot enotna delegacija. S tem je SKD oziroma Lojze Peterle dobil dostop do ključnih voditeljev tedanje Evrope. Brez pomoči krščanskih demokratov v Nemčiji, Avstriji, na Bavarskem in drugod ter papeža Janeza Pavla II., bi Slovenija ostala sama.

Oman je dejal, da bi močna, umirjena krščanska demokracija v parlamentu tudi ostale prisilila k opustitvi skrajnih stališč in medsebojnega izključevanja.

100-letno vztrajanje krščanske demokracije je Slovencem odločilno pomagalo pri utirjenju v proces osamosvajanja in k v ustavi zagotovljenim človekovim pravicam. Žal pa v zadnjih 30 letih ni znala prepričati slovenskega ljudstva, da je blaginjo in socialni mir, kakršne uživajo v nam kulturno bližnjih Avstriji ali Južni Tirolski, najlažje doseči z zasledovanjem demokrščanskih vrednot svobode posameznika, vzajemne solidarnosti, načela subsidiarnosti in socialno-tržnega gospodarstva.

To so vrednote, ki jih čuti večina Slovencev, ki tako kot leta 1892 čaka gibanje, ki bi jih uresničilo. Oman je dejal, da bi močna, umirjena krščanska demokracija v parlamentu tudi ostale prisilila k opustitvi skrajnih stališč in medsebojnega izključevanja. Krščanskim demokratom je celih 50 let pred 2. vojno uspevalo prav to in danes si je demokratično in samostojno Slovenijo brez tega prispevka težko predstavljati.

Torej, Slovenija 2021, kam?