Križanje na gajbah piva: zakaj se ni vredno zgražati

Vir foto: Instagram Boruta Pahorja


Ta teden je vernike razburilo dogajanje na Škisovi tržnici. Gre za dogodek, ki se vsako leto odvija v Ljubljani ob koncu študijskega leta in je poln različnih aktivnosti, od kulturnega programa, predstavitve kulinarike do koncertov.

Uradno dogajanje se je začelo s povorko študentskih klubov, ki so predstavljali svoje domače kraje. Najbolj je pri tem bodla v oči predstavitev škofjeloških študentov, ki so eno od svojih članic »preoblekli v Jezusa« na križu iz gajbic piva. Šlo je za neke vrste parodijo Škofjeloškega pasijona, pokvečenega tako, da naj bi poudarili tudi vlogo feminizma.

Zadeva bi šla mimo bolj neopaženo, če ne bi nekdanji predsednik Borut Pahor tega na nadvse pozitiven način objavil tudi na svojem Instagram profilu: »Kljub dežju je bilo spet pestro na vsakoletni študentski tržnici. Zmaga pa pripada Klubu škofjeloških študentov in Katji, ki je bila kot Kristus pribita na zaboje piva.«

Ni vsaka modifikacija križanja sporna


Foto: Flickr, Los intocables, Erik Ravelo
Foto: Flickr, Los intocables, Erik Ravelo


Spomnim se kontroverznega primera razstave kubanskega umetnika Erika Ravele izpred desetih let z naslovom »Los Intocables«, ko je skozi zbirko fotografij prikazal otroke, križane na hrbtih ljudi, ki povzročajo nasilje, in sicer tako, da je skozi kombinacije poudaril različne načine, kako odrasli neposredno in posredno škodujejo otrokom.

Takrat je duhove buril prizor otroka, položenega oziroma križanega na hrbtu škofa, s čimer je umetnik dramatično in surovo opozoril na škandale s spolnimi zlorabami, ki so zaznamovali Katoliško cerkev. Ravelo je otroke »pribil« tudi na hrbet vojaka, zdravnika, ki preprodaja organe, preprodajalca orožja in podobno.

Ljudje zaznamo, da je nekaj narobe


V tem, kubanskem primeru ni bilo prav veliko govora o norčevanju iz dogodka križanja. Prej obratno: vsak gledalec je nemudoma razumel, kaj je hotel umetnik povedati: otroci, ki so žrtve nasilja, so v današnjem svetu »novi Kristusi«, nedolžne žrtve. Njihova življenja so uničena ali odvzeta, s čimer postajajo nove nedolžne žrtve, kakor Kristus. To razume malone vsak Zemljan.

Ljudje zaznamo, kdaj gre zares. In vemo tudi, kdaj gre za norčevanje oziroma kakršnokoli neprimerno uporabo verskih simbolov.

Inteligenca pa taka


Ali pa vsaj naj bi vedeli. Najbolj bizarno v slovenskem primeru je namreč to, da so se – preverjeno – Škofjeločani na svoj performans skrbno pripravili. Od predstavnikov Škofjeloškega pasijona so namreč že precej prej neuspešno poskusili pridobiti ustrezne kostume, ki se sicer uporabljajo pri uprizoritvi te gledališke predstave iz 18. stoletja. Danes se Škofjeloški pasijon uprizarja le enkrat na 6 let in velja za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov v Sloveniji.

Če veš, da so zadevo načrtno pripravljali za predstavitev svojega kraja in se pri tem ponorčevali tako iz verske vsebine kot iz ene najstarejših ohranjenih gledaliških uprizoritev pri nas, ki je hkrati tudi mednarodni ponos njihovega domačega mesta, te za tako mladino kar zaskrbi.

Ti študentje se nam morajo smiliti


Ja, morda se bo komu zdelo nezamisljivo ali celo pohujšljivo, vendar se ob pogledu na prizor niti nisem zgražal. Gospod Jezus in njegovi privrženci skozi zgodovino so doživeli že marsikaj, tole ni nič novega. Ne opraviči sicer dejanja, ampak tako pač je.

Meni se je ta mladina zasmilila. In vsa mladina, ki je tam okrog verjetno rezgetala od smeha ter lajkala nespametno objavo bivšega predsednika. Vprašal sem se, koliko med njimi je krščenih in birmanih. Verjetno so v večini.

Tudi ko sem nekaj mladim ljudem pokazal Pahorjevo objavo in prosil za njihovo mnenje, so bili odgovori nadvse zanimivi. V glavnem jih prizor sam ni toliko zmotil, so se pa večinsko strinjali, da to ne sodi v široko javnost.

Takšna mladina se nam mora smiliti, ker so to študentje, ki naj bi bili že zdaj, ali pa prav kmalu, »cvet slovenske inteligence«, pa ne premorejo toliko spoštovanja, čustvene zrelosti ali pa vsaj koščka soli v glavi, da bi razumeli, da ta način izražanja ni primeren s toliko vidikov, da jih težko vse naštejem.

Da kaj takega načrtuješ dlje časa in ti »ne potegne«, da taka zadeva z vidika vere, družbenega sožitja, kulturne, narodne zgodovine in splošne omike ne gre skozi … to je pomilovanja vredno, sploh za nekoga, ki se bo kmalu štel za izobraženca.
Da kaj takega načrtuješ dlje časa in ti »ne potegne«, da taka zadeva z vidika vere, družbenega sožitja, kulturne, narodne zgodovine in splošne omike ne gre skozi … to je pomilovanja vredno, sploh za nekoga, ki se bo kmalu štel za izobraženca.

To je posledica krščanstva samega


Je pa treba ob koncu dodati še, da je takšen dogodek na nek način tudi posledica krščanstva samega oziroma njegovega vpliva na evropsko družbo. Kristusov nauk je skozi stoletja tako prepojil zahodni svet, da mu je postal popolnoma logičen. Njegovi simboli in nauki so vtkani v našo družbo tako, da jih mnogi niti ne opazijo.

Hkrati se je ta ista družba odrekla svetemu, pri čemer je postalo možno, da isti Kristus postane samo del kulturne dediščine, ki je na voljo takim in drugačnim interpretacijam.

Zato pa je odnos do svetih reči – ki kritični masi v naši družbi niso več svete – takšen, kot je. Krščanstvo je dovolj odprto in svobodno, da je s svobodo prepojilo tudi našo civilizacijo, tej pa posledično dalo možnost, da se krščanstvu samemu odpove.

Kar pa niti ni tako pomembno. Bolj nas mora skrbeti, če tega ne opazijo niti kristjani, predvsem mladi, in če na takšne zadeve ne reagiramo.

En ne-všeček, en komentar … nabralo se jih je toliko, da se je nekdanji predsednik moral opravičiti. Je pa po vsem povedanem čisto verjetno, da oni norčavi študentje (in Borut Pahor) niti danes ne vedo – niti niso sposobni razumeti – da so storili kaj narobe.

Komentar ste lahko prebrali brezplačno, čeprav ni zastonj. Neodvisno novinarstvo lahko podprete tako, da sklenete naročnino in s tem pridobite dostop do kakovostnih ekskluzivnih vsebin ter priporočil dogodkov, prireditev, knjig, podkastov ...

Izbrano za naročnike:

Otrok ima transspolnega učitelja. Kako naj ravnam kot starš?

Brez heca, pod Svobodo se dejansko uvaja verbalni delikt (Urška proti Vodebu)

Papež Frančišek: čas je, da popravimo škodo, ki je bila povzročena žrtvam spolnih zlorab

Obiščite našo naročniško stran (klik)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike