Foto: član predstavniškega doma ZDA Henry Cuellar preko Reutersa

Mehiško-ameriška meja je zadnje mesece zaradi krize z novim koronavirusom uradno zaprta, kar pa ne pomeni, da na njej vlada zatišje. Ravno nasprotno, razmere na meji so v prvih tednih marca nevarno zaostrile.

Vrnitev demokratov na oblast ter sproščanje striktne Trumpove protimigrantske politike je namreč proti južni meji ZDA pognalo največjo množico migrantov v zadnjih 20 letih. Vsak dan čez mejo pride tudi kakšnih 500 mladoletnikov brez spremstva, na teden pa skupaj tudi več kot 8.000.

Razmere so tako resne, da so morale oblasti ponovno odpreti nekatere zloglasne sprejemne centre iz Trumpovega predsedovanja. Obisk novinarjev pa je pokazal, da so razmere v njih, kljub nadgradnjam, katastrofalne. Zato republikanski kongresniki že pozivajo Bidnovo administracijo, naj ponovno uvede dosledno politiko zavračanja nezakonitih prestopnikov meje.

Po prihodu na oblast je Bidnova administracija nekoliko sprostila pravila imigrantske politike. Mladoletnikom brez spremstva so namreč dovolili vstop v državo. Še vedno pa, z nekaterimi izjemami, zavračajo odrasle in družine, ki skušajo nezakonito prestopiti mejo.

Vse to je proti meji pognalo množice otrok, od tega tako sirote, kot tudi druge otroke, ki jih starši pošiljajo pod nadzorom tihotapcev, starih staršev ali drugih odraslih, vse do meje pa jih nekateri spremljajo tudi sami in potem pošljejo na mejo kot “otroke brez spremstva”.

Množični prihod mladine je razmere tako zaostril, da je nadzor nad oskrbo mladoletnikov prevzela Ameriška Zvezna agencija za posredovanje v izrednih razmerah (FEMA). Na ameriških obmejnih postajah pa naj bi v izjemno slabih razmerah na premestitve čakalo več tisoč otrok, večinoma iz Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja.

Kaj se zgodi z mladoletniki brez spremstva, ko pridejo na ameriško južno mejo

Iz obmejnih zatočišč naj bi bili mladoletniki brez spremstva v 72 urah premeščeni v nastanitvene objekte ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve. A ker so kapacitete teh omejene, ti v mejnih centrih, primarno namenjenih kratkotrajni namestitvi odraslih oseb, ostanejo dlje časa.

Ko pridejo pod okrilje ministrstva za zdravje in socialne zadeve, otroci in mladostniki lahko odidejo k staršem ali drugim skrbnikom, ki so že v ZDA, lahko jih dodelijo tudi v skrbništvo. Potem se lahko prijavijo za azil in iščejo druge načine, da ostanejo v ZDA, ali pa so tudi potencialno deportirani, kar pa se zelo redko zgodi prav hitro.

Varnostna razdalja – kje pa

Kakšne razmere v resnici vladajo na južni meji, je bilo sicer dolgo uradna skrivnost. Šele pretekli teden si je razmere v tamkajšnjih centrih ogledala delegacija kongresnikov iz republikanske stranke, minuli vikend pa so v centre spustili tudi novinarje.

Fotografije, ki jih je objavila agencija Reuters, so pretresljive. Iz njih se vidi, da mladoletniki v glavnem ležijo v prenatrpanih plastičnih celicah za silo improviziranih s pomočjo prozorne folije, tako da imajo nadzorniki dober pogled po celi dvorani. V njih na betonu ležijo posamične plastične podloge, še najbolj podobne telovadnim blazinam, migranti pa se lahko pokrijejo zgolj s skrajno neudobnimi odejami iz srebrne folije.

Kot rečeno so edini zaščitni ukrep v dvorani pregrade iz folije, migranti pa v teh razdelkih ne vzdržujejo nikakršne varnostne razdalje, temveč ležijo en zraven drugega. Otežen naj bi bil tudi dostop do hrane in osebne higiene.

Takšne razmere so škandal

Bidnova administracija sicer v centre novinarjem do sedaj ni dovolila, je pa po obiskih tako kongresne delegacije, novinarjev in zagovornikov migrantov jasno, da so na tem področju potrebni dodatni ukrepi. Razmere v centrih namreč ne izgledajo prav nič bolje kot v času vladavine Donalda Trumpa, ko so te tudi prerasle v resno politično krizo.

Zlasti se je vse skupaj močno poslabšalo po prisegi nove ameriške administracije, ki je odpravila dotedanjo politiko predsednika Donalda Trumpa, po kateri so na meji dosledno zavračali otroke brez spremstva.

Tako sta vodja opozicije republikanec Kevin McCarthy in kongresnica Liz Cheney ob svojem obisku migrantskih centrov pretekli ponedeljek Bidnovo administracijo pozvala k spremembi politike in takojšnji zaščiti meje ter k jasnemu sporočilu, da stotisočem, ki čakajo na nezakonit vstop v ZDA, to ne bo uspelo. Ob tem je McCarthy izpostavil tudi problem, da se je število odkritih primerov novega koronavirusa v zadnjih dveh tednih med pribežniki skoraj podvojilo.

Migranti so le čakali pravi trenutek

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je kriza z migranti obstajala tudi v času menjave administracije, vendar so obmejni organi ta priliv doslej držali pod nadzorom. Po menjavi pa so migranti očitno zaslutili, da je prišel pravi trenutek, da poskusijo s prehodom meje. Zato opozarjajo na celovitejši pristop.

Trenutni odzivi iz Bele Hiše sicer kažejo, da administracija predsednika Bidna vsaj uradno nad zaostrovanjem razmer ni navdušena.

Joe Biden: Ne prihajajte!

Številnim mladoletnim migrantom brez spremstva, ki so po vrnitvi demokratov na oblast zaslutili svojo priložnost, je predsednik Biden v intervjuju za ABC že dal vedeti, da niso dobrodošli. “Ja, lahko rečem precej jasno: ne hodite sem, ne zapuščajte svojega doma, mesta, skupnosti,” jih je pozval preko televizije. Zatrdil  je še, da tiste, ki prečkajo mejo, pošiljajo nazaj.

Namesto tega tiskovna predstavnica Bele Hiše Jen Psaki napoveduje, da si ameriška vlada prizadeva zagotoviti nadaljnjo namestitev za prihode v “prihodnjih dneh in tednih“. K temu je dodala, da alternativa, to je zavračanje otrok “na to zahrbtno pot – po našem mnenju ni prava izbira”.

Zavrnila je tudi očitke republikancev o krizi, saj da otroci, “ki bežijo pred groznimi situacijami, niso kriza”.

Ob tem je vlada sporočila tudi, da želi z Mehiko in Gvatemalo sodelovati pri odpravi temeljnih vzrokov za težavo, med katerimi sta tudi razširjena revščina in nasilje v Srednji Ameriki.

Razmere kot v najhujših Trumpovih časih

Nova ameriška administracija je ob prisegi obljubila, da bo bolj humanizirala svoj odnos do prebežnikov , ki se v ZDA skušajo prebiti iz Srednje Amerike.

Poročila pa kažejo, da je s tem dregnila v nevaren teren, želja po preselitvi v ZDA je namreč v teh državah tako velika, da utegne v prihodnjih mesecih povzročiti pravi kaos.

Razmere v obmejnih centrih so namreč katastrofalne in grozijo, da bodo kmalu ušle izpod nadzora. Ob vprašanju humanosti je težava predvsem v tem, da tolikšnega števila ilegalnih migrantov, ki bi jih odprta politika pritegnila na pot proti severu, niso sposobne oskrbeti niti ZDA.

Zato bodo prej ali slej potrebni določeni ukrepi. Odziv na to krizo bo tako prvi resen preizkus za Bidnovo administracijo, v kolikšni meri je pripravljena požreti svoje obljube, ali pa bo morda tvegala, da povzroči hudo politično krizo v celotni državi. V primeru ignoriranja težav bo namreč do nje prej ali slej tudi prišlo.

5 KOMENTARJI

  1. Ne vem, kaj politikom pri vprašanju migrantov ni jasno? Če bi vse ilegalne migrante dosledno vračali, bi se ilegalni tokovi ustavili. Avstralija je uvedla strategijo doslednega vračanja in se je zgodilo točno to – ilegalni tokovi so se ustavili.

    Če ilegalec ve, da bo zavrnjen, se ne bo podal na pot.

    Za smrti v mediteranu so neposredno odgovorne “humanitarne” organizacije. Te namreč migrantom povečujejo verjetnost, da se jim bo uspelo prebiti v Evropo. In dokler verjetnost ni blizu ničle, bodo poizkušali. Prihod v Evropo je zanje kot dobitek na loteriji. Tisti črnec, ki se uspe prebiti v Evropo, namreč v rodni vasi postane glavni car in bogataš. Ustvari si lahko pravi mali harem, če je iz muslimanske države. Nič čudnega, da je za mlade črnce pot v Evropo tako mikavna. Vodilo migracij je pohlep.

    Dosledno zavračanje migrantov bi pomenilo konec smrti v mediteranu in konec nečloveških razmer na meji z ZDA. Dosledno zavračanje migrantov je torej edina humanitarna rešitev.

  2. Izgleda, da bodo latinci iz sr. Amerike dobili nazaj ozemlje, ki so ga v vojni z ZDA (okoli 1850) izgubile. Jug ZDA je bil namreč španski. Krajevna imena še pričajo o tem.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime