Kritika konſervativna: O različnih načinih mišljenja

Rene Descartes. Vir: Wikipedia.org

Debatiranje, ki se je razvilo ob poskusu redefinicije zakonske zveze, se še vedno nadaljuje in se vrti v krogu, saj je jezik in način argumentacije zagovornikov in nasprotnikov popolnoma drugačen, pišejo na spletnem portalu Kritika konſervativna.

Med zagovorniki in nasprotniki zakona je “mogoče najti veliko razliko v navajanju argumentov, ki končno temelji na drugačnem gledanju na svet oz. načinu mišljenja. Tako globoke razlike končno pomenijo to, da se sodobni zahodnjaki ne strinjamo več o tem, kaj pomeni biti racionalen …”ugotavljajo in v nadaljevanjuiščejo razloge tega pojava.

Preko historicizma v abstraktno

Sodobni svet predstavlja konec antičnemu mišljenju, ki je usmerjeno v metafiziko. Namesto tega prihaja do razcveta historicizma s svojim začetkom pri Descartesu, kjer vlada prepričanje, da človek lahko resnično pozna le samega sebe in svoje stvaritve, ter se potencira v prepričanje, da so lahko zgolj naravoslovne znanosti predmet proučevanja.

Ob takšnem prepričanju je človek postal bolj vizualičen, abstrakten kot svoji predniki, hkrati pa je začel posvečati manj pozornosti narativnemu in odnosnemu načinu razmišljanja.

Podreditev abstraktno-logičnemu razmišljanju pomeni nenaravno redukcijo

Stvari posledično nimajo več reda v stvarstvu, temveč so vse podrejene človeku, zato se slednji okolja vedno manj zaveda. Zanj svet ni več kompleksen skupek avtonomnih človeških skupnosti, temveč zbirka virov, ki jih lahko oblikuje po želji. Moralnega zakona ni, obstaja zgolj človeška konvencija, ki poskuša ugoditi vsem, pa čeprav zgolj v abstraktnem-logičnem mišljenju, ki kompleksno tako rado reducira na eno možnost.

“Konservativci”, zagovorniki naravnega prava lahko mišljenje nasprotnikov spremenijo tako, da jim predstavijo pomanjkljivosti izključno abstraktno-logičnega razmišljanja.

Celoten prispevek si lahko preberete na kritika konſervativna.

1 komentar

  1. Svet je očitno sestavljen iz racionalnosti in iz mistike. To velja tako za mikrokozmos, kot za celotno vesolje.
    Danes želijo vsi živeči veleumi dokazati, da je svet popolnamo racionalen in da se ga da zaobseči z univerzalno formulo in ga uokviriti v vsesplošno zakonitost, ki deluje po točno določenem načelu.
    Prevladujejo torej misleci, ki se imajo za materialiste in ateiste.
    Ali imajo prav?
    Po mojem se motijo.
    Že na najbolj preprosto vprašanje ne morejo odgovoriti in tudi če bi se posrečilo najti univerzalno formulo, ki do potankosti ureja svet, odgovora na preprosto vprašanje, ki se glsi, zakaj Janezu ugaja zelena barva, Mojci pa rumena, ne bodo mogli nikdar odgovoriti.
    Pa če še tako v to vprašanje vpletemo fiziko, pa kemijo, pa medicino in še kaj, prepričljivega odgovora ne bomo dobili nikoli.
    Vedno se bo pojabvil nekdo, ali nekaj, ki bo končno odločil, da je Janezu všeč zelena barva, Mojci pa rumena.
    Včasih so takšno malenkost želeli rešiti tako, da so na komiteju preprosto ukazali, kakšna barva je komu všeč. Pa ni dolgo tajalo. Vse skupaj se je razletelo.
    Danes poskušjo na drug, mehkejši način in želijo združiti zanost in umetnost. Vse več je umetnikov in njihovih umetnin, ki bazirajo na zanosti, namesto na čustvih. In kam je umetnost zabredla? Praktično izgineva iz človekove zavesti.
    Kdo pa z užitkom posluša “uglasbene” matematične formule, ki jih izvaja virtuoz na inštumentu, ki je sicer skonstruiran za izvajanje blagoglasnih zvokov, sedaj pa je podrejen eksperimentu?

Komentiraj