Kritični odzivi na vladno napoved spremljanja cen košarice izdelkov in odkupa pšenice pod tržno ceno

vir: Twitter @VladaRS

“Pristojno ministrstvo za hrano je pripravilo košarico 15 izdelkov. Prek nje bomo ves čas nadzirali spremembe cen izdelkov. Ne gre za reguliranje, cen ne bo določala vlada, temveč trgovci. Vlada bo poskrbela, da bodo cene primerljive in javno znane. To pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, pri katerem trgovcu se mu splača kupovati,” je napovedal predsednik vlade Robert Golob.

Poleg tega je vlada napovedala tudi pomoč kmetijstvu v višini 22 milijonov evrov ter državni odkup vse pšenice. Zatika pa se že na začetku, saj bi država rada pšenico odkupila pod tržno ceno.

Letna stopnja inflacije visoka

Življenjske potrebščine so se v enem letu podražile za 10,4 %. Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,1 %, cene storitev pa za 5,3 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 16,5 %, trajno blago za 10,5 % in poltrajno blago za 2,9 %.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (2,1 odstotne točke): plin se je podražil za 49,4 %, toplotna energija za 43,6 % in električna energija za 29,4 %. Sledile so višje cene naftnih derivatov in 12,8-odstotna podražitev hrane; vsaka izmed teh dveh skupin je inflacijo dvignila za 1,9 odstotne točke. Cene tekočega goriva so se zvišale za 54,6 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 34,5 %. Med hrano so izstopale podražitve kruha in izdelkov iz žit (za 16,2 %) ter mesa (za 12,9 %).

Slovenci že sami primerjamo cene izdelkov

“Na tem delu je pristojno ministrstvo za hrano pripravilo košarico 15 izdelkov. Prek nje bomo ves čas nadzirali spremembe cen izdelkov. Ne gre za reguliranje, cen ne bo določala vlada, temveč trgovci. Vlada bo poskrbela, da bodo te cene primerljive in tudi da bodo javno znane. To pomeni, da se bo lahko vsak kupec sam aktiviral in preveril, pri katerem trgovcu se mu splača kupovati. Ob tem bomo spremljali tudi kakovost izdelkov in primerjali cene teh izdelkov s cenami v drugih državah. In sicer na Madžarskem, Hrvaškem, v Italiji in Avstriji. Cilj bo osveščanje slovenskih potrošnikov, kakšna je realna tržna cena. Ta del ukrepov nagovarja ljudi k temu, da so aktivni,” je poudaril Golob.

Da gospodinjstev s tem ne bodo razbremenili, poudarja tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. “Vprašanje, ali bo s tem dosežen kakršen koli viden makroekonomski učinek. Slovenci smo namreč svetovni fenomen po tem trgovinskem turizmu, zelo intenzivno ljudje že zdaj primerjajo cene, da bi zaradi tega bilo kakršno koli spremenjeno vedenje trgovcev, močno, močno dvomim,” je skeptičen Kuhar.

Ukrepi bi zato morali biti bolj usmerjeni v socialno šibke. Na trgovinski zbornici predlagajo, da se za osnovna živila zniža davek na dodano vrednost. “Mi, kot trgovinska zbornica, kot so to storile druge države po svetu, zagovarjamo neke socialne transferje do šibkejših prebivalcev, da bi na tak način blažili draginjo, ki je povzročena zunaj Slovenije,” pravi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah.

Malenkostna pomoč kmetijstvu

Slovenskim kmetom bo vlada namenila malo več kot 22 milijonov evrov pomoči za različne namene. “Od subvencij za gorivo, repromateriala in gnojila. Sprejeli smo tudi usmeritev, da vlada prek zavoda za blagovne rezerve odkupi vso pšenico, pridelano v Sloveniji,” je dejal Golob.

Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4.000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.

2,2 milijona evrov bo šlo za ukrep pomoči za pogonska goriva, ki bo predvidoma izplačan do jesenske setve. “Vzeli smo obdobje dveh mesecev, in sicer glede na količino, ki jo kmetje dobijo povrnjeno kot trošarino. Gre za 0,2 evra po litru,” je povedala ministrica Šinko.

Odkup pšenice po nižji od tržne cene

“Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo,” je dejala ministrica.

Člani komisije za odkup in prodajo žit, ki jo sestavljajo predstavniki kmetijsko-gozdarske zbornice, zadružne zveze in sindikata kmetov, so na sredinem sestanku sklenili, da bodo kmetje vso pridelano pšenico prednostno ponudili slovenskim mlinarjem, hkrati pa so pozvali vlado, da odkupi vso doma pridelano krušno pšenico po enotni ceni ravno štiristo evrov za tono.

V komisiji ocenjujejo, da kmetje še nikoli doslej niso bili tako izpostavljeni podražitvam vhodnih surovin za kmetijsko pridelavo ter tako negotovim razmeram na trgu kot letos. Od lanske žetve do danes so se goriva podražila za okoli petdeset odstotkov in mineralna gnojila od trikrat do štirikrat, podražila pa so se tudi sredstva za zaščito rastlin in semensko žito. Nezanesljiva dobava mineralnih gnojil je tudi povzročila, da nekateri kmetje niso mogli opraviti vseh agrotehničnih ukrepov. Dogajanje na mednarodnih trgih zaznamujejo predvsem zelo močna nihanja cen pšenice.

V komisiji so na podlagi stroškov pridelave in pričakovanih gibanj v prihodnje ocenili vrednost letošnjega pridelka pšenice in ječmena, ki bi omogočila likvidnost kmetij ter zagon nove sezone pridelovanja žit. Za pšenico kakovostne kategorije A premium predlagajo ceno 410 evrov za tono, za kategorijo A 390 evrov, za B1 370 evrov, za B2 350 evrov in za kategorijo C 330 evrov, za ječmen pa 300 evrov za tono.

Centralnoplanski načrti Golobove vlade

Prav neverjetno je postalo kako nas trenutna vlada seznanja z “ukrepi”, ki v resnici to sploh niso. Razumemo, da so se ravnokar dobro usedli v sedlo, ampak govoriti o tem, da se mora kupec aktivirati in poiskati cenejše produkte; da je pomoč odkup pod tržno ceno itd… Vse to govori o tem, kako je ta vlada oddaljena od ljudstva.

Seveda, ljudstva, ki ni del aktivistične manjšine, ki je agitirala za njih; ki je del malega gospodarstva in kmetijstva, gospodarske hrbtenice te države. Del tistega dela naroda, ki verjetno večinsko ni podprl sedanje koalicije na zadnjih volitvah. Ali pa mu je za to vsaj malo že žal. Kajti prepir o protokolu in izjavah predsednice Državnega zbora je nekaj, kar je na koncu dne stvar zgolj vsakodnevne politike. Prepustiti ljudi, da se med vedno večjo draginjo in inflacijo dobesedno znajdejo sami in celotnemu kmetijstvu nameniti zgolj 22 milijonov, pa ne predstavlja le vsakodnevne politike, ampak to so usode, življenja ljudi.

Vladanje je v prvi vrsti odgovornost in odgovornost za celoten narod, ne le tisti del, ki si je želel zamenjave prejšnjega predsednika vlade. Obenem pa se vedno bolj razblinja “menedžerski” mit o Robertu Golobu, ker, kot smo že pisali – biti državni monopolist v energetiki je eno, mali podjetnik v realnem sektorju pa nekaj popolnoma drugega. Raven komuniciranja pa izgleda za odtenek boljša od prejšnje vlade samo zato, ker se glavni mediji kar naenkrat ne spotikajo več ob vsak vladni tvit (in nesmisel).

Pri vseh teh (ne)ukrepih pa vedno bolj prihaja na misel citat nekega drugega velikana centralnega planiranja, ki je dejal: “Ljudje pravijo, da je revščina slaba, vendar je v resnici dobra. Bolj ko so ljudje revni, bolj so revolucionarni. Grozno si je predstavljati čas, ko bodo vsi bogati.”

17 komentarjev

  1. Golob menda ve, da je osnovni vzrok inflacije višanje cen energentov, čemur sledijo še vse druge cene. Tu bi moral uvesti nadzor cen. Slovenija ima dovolj lastne električne energije in ni nobene potrebe po višanju cen elektrike.

    22 milijonov za kmetijstvo, ob tem ko je Golob sam dobil milijon odpravnine v energetski firmi, ki se kopa v denarju, a kljub temu viša cene, je norčevanje iz javnosti.

    • Rasputin, 1,8 milijona €! To je cifra, ki jo plača Gen-i, posledično vsi mi z navitimi cenami elektrike.

      22 milijonov za kmetijstvo?
      Golob in nadzorni svet si je zagotovo izplačal letno nagrado v takašni višini, kot jo sedaj namenja kot pomoč v kmetijstvu. Vsem kmetov v državi. In pa odpravnina!

      Hvala, vsi Mihci, ki ste volili to, kar imamo in kar nas čaka!

      Zoper draginjo, dragi državljani, pa primerjajte cene po nakupolalnih vodičih in tekajte iz ene trgovino v drugo, saj so zaloge ugodnih artiklov – omejene. Če jih ni, boste pač lačni! Tekali boste peš ali s kolesom, ker za gorivo ne bo.

  2. Goloba z njegovo šparovno socialistično košarico, ki je megla in pesek v oči,morajo zdaj poslušati gospodarstveniki, ljudje, ki so naučeni reda in poštenosti, delavska in kmečka raja,
    ki zgarana gleda v negotovo prihodnostr in vidi in sliši to silno Golobovo borbo za preživetje slovenske raje.
    Ob vsem ostaja nekaj česar se Golob in njegovi inštalaterji iz Ozadja ne zavedajo in jih bo udarila z vso silo. Laganje , zakrivanje in sprenevedanje okoli Golobove plače in okoli vpletenosti v korupcijske zadeve na Balkanu bodo usekale nezadržno kot bumerang.

    • Vsako leto ista zgodba pred žetvijo:
      Na borzi v Tađikistanu itd je pšenica ceneje, mlinarji izsiljujejo kmete z nizko ceno.
      Vsako leto isto izsiljevanje!

      Ne,kmetje, niste dolžni prodati žita doma!
      Prodajte najboljšemu ponudniku, da pokrijete stroške!!!

    • Korošec France, 400.000 Mihcev je to vlado izvolilo (če jim je seveda za verjeti, z ozirom na napake, ki te volitve sledijo???, ampak epiloga tako ali tako ne bo, ker je “našim” vse dovoljeno). “Naučeni reda in poštenosti, delavska in kmečka raja” so zaslužni z dvig svobodnjakov, ker niso opravili svoje državljanske dolžnosti, šli na volitve.
      In sedaj se bomo s problemi ukvarjali – vsi!
      Hvala, Mihci, hvala…

      HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ!

    • Mefisto, apelirala bi na sošolce tistih, ki polnijo police v Mercatorju, da so tudi nakupovalni vodiči zavajajo.

      Pazite: napovedujejo popuste, na katero ceno pa ne zapišejo. 30 % od česa??? 10 E? 50 ali 100 €? Hočem pojasnilo, ker postajam zaskrbljena!

      Naša profesionalna karierna zaskrbljenka pa ne deli tega z nami. Ne, ne, ona ima dovolj vsega, vendar kako dolgo????

  3. Jaz res ne rabim vlade za to, da mi bo povedala , da je liter mleka v Merkatorju cenejši, kot v Sparu. Naj si ta vlada kaj drugega izmisli, kaj bo delala. Mojstrska je tudi zamisel, da bi od kmetov odkupili pšenico pod tržno ceno. Ali res mislijo, da je kmet tako ubrisan, da ne bo ugodneje, dražje prodal kakemu mlinu?

    • Friderik, to je praksa iz Genija – monopol na odkup in dobiček pri prodaji.

      Stalin je tudi leta 1933 pobral vso žito Ukrajincem in ga prodal Hitlerju! Gladomov je terjal več milijonov žrtev.
      Vzameš in prodaš! Super strategija, za tistega ki odloča, preproda in zasluži!

      HOČEM JANEZA JANŠO NAZAJ!

  4. In znova bo nekdo pri koritu prišel do lahkega zaslužka.

    Vlada bo namreč z razpisom poiskala izvajalca, ki bo zanjo spremljak rast cen košarice najpomembnejših artiklov.

    Nokogar pa ni, ki bi ovrednotil košarico nujne pamet, ki ji pri nas očitno po novem kot zavrženemu artiklu edini pada cena.

  5. A je tu med nami kakšen kmet, da pove svoje menje glede prodaje žita pod ceno?
    Vlada špekulira, da očitno obstaja možnost, da bo žito jeseni cenejše in kmetom že sedaj garantira primerno ceno. Ampak to je po mojem huda špekulacija, ne verjamem, da bi kmetom to bilo v interesu.
    Glede spremljanja cen pa so ljudje svoje že povedali, če kdo zna podrobno spremljati cene ter njihovo spreminjanje v centih, so to Slovenci 🙂

  6. Glede brezplačne prehrane v šoli pa tole.
    Otroci po količini do sedaj zavržene hrane – NISO LAČNI.

    Prehrambena vzgoja od doma je posledica, da ne poznajo določene hrane – juh, solat, obar, zelja, repe… Jedli bi samo tisto, kar so navajeni od doma. Zato je tudi ocena prehrane v šoli tako obupna.

    Starši očitno sploh več ne kuhajo (res je, da ta ocena ne velja za vse). Tudi prehranskim paketom RK in Karitasa se ne godi nič bolje. Riž, moko in zdrob – delijo prejemniki naokrog, kolikor te dobljene hrane ne prodajo. So takšni lačni? Ne, niso!
    V času korone je v nekaterih šolah bilo organizirano razdeljevanje hrane za “ranljive” skupine. Glej ga zlomka, ranljivi sploh niso prihajali po obroke! Hrano so metali vstran. Očitno imam prav in niso lačni. Ups, ne jejo tega, kar je bilo v meniju – zelja, repe…

    In sedaj spet ideja, brezplačni obroki? Potrata denarja!

Komentiraj