Vir: Pixabay

Na Martinovo nedeljo smo praznovali četrto nedeljo ubogih. Če bi gledali z vidika vsebine evangelija, bi se, morda, letos zdelo bolj smiselno prestaviti ta poudarek teden kasneje. Današnja nedelja namreč prinaša Jezusovo priliko, ki smiselno poveže tri akterje: ovce, kozle in uboge. Znotraj tega dinamičnega trikotnika si bomo pobliže pogledali sprva nepomembno vprašanje: kdo so dejanko ti ubogi, na podlagi katerih se vrši sodba?

Navajeni smo, da besedo »ubogi« v kontekstu današnjega evangelija povezujemo s trpečimi ljudmi, ki so mnogokrat odvisni od naše občutljivosti za stisko drugih, darežljivosti in splošne solidarnosti. Kristjan je kot »v-evangeliju-opisana« ovca, ki dobro prevaja Jezusovo sočutje in ljubezen do vseh, bližnjih in oddaljenih, prijateljev in nasprotnikov. Verjetno je to dobra interpretacija. Vendar mi nekaj ne gre v račun. Zakaj se ob sodbi (in pohvali) Sina človekovega pojavlja zanimiva začudenost onih, dobrih na desni? Če so se trudili in delali dobro, je vendar taka reakcija vesoljnega sodnika pričakovana. In spričo začudenosti se mora sodnik zagovarjati s podrobno razlago. Če bi šlo zgolj za pomoč na splošno ubogim, verjetno ne bi bilo presenečenja.

Verjetno smo se samo v bogatejših zahodnih državah zadnjih sto let današnji Jezusovi učenci raje poistovetili s tistimi, ki pomagamo, kot z ubogimi, ki so potrebni pomoči.

Jezus razlago te prilike začne razvijati že mnogo prej. Najprej uvede novo pojmovanje svoje družine. »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In pokazal je na svoje učence ter rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje. Kdor koli namreč uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mt 12,48-50) Njegovi najbližji postanejo njegovi učenci. In ko jih uči, kaj pomeni hoditi za njim, jih navaja na brezdomstvo. »Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.« (Mt 8,20) Hoditi za Jezusom bo pomenilo biti kot on, kar bo morda pomenilo biti brez doma, denarja, podpore najbližjih, doživeti ostre reakcije javnosti, živeti v zapuščenosti … Biti ubog v evangeliju torej ne pomeni samo ubogih na splošno, ampak živeti kot Jezusov učenec. Jezus v Govoru na gori jasno zapiše, da se za njegove učence vse začne z vrstico: »Blagor ubogim v duhu, …«

Če so ubogi iz prilike Jezusovi učenci vseh časov, so ovce na desni tisti, ki so jih sprejeli, in s tem sprejeli Jezusa. »Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je ta imenovan prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta imenovan pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila.« (Mt 10,40-42)

Jezus kot sodnik v vlogi »Sina človekovega« ne sodi le, koliko je v nas občutljivosti za stisko bližnjega (za to je dovolj Jezusovih spodbud drugod v evangeliju), ampak koliko je v nas naklonjenosti, pomoči in podpore današnjim Jezusovim učencem, ki so vse zapustili in šli za njim. Govorimo o duhovnikih, rednikih, redovnicah, bogoslovcih, misijonarjih, zakoncih, samskih v različnih poklicih …

Slediti Jezusu marsikje po svetu pomeni biti lačen, žejen, nag, bolan in v ječi. Ne samo danes. Koliko mučencev je dala zgodovina. Verjetno smo se samo v bogatejših zahodnih državah zadnjih sto let današnji Jezusovi učenci raje poistovetili s tistimi, ki pomagamo, kot z ubogimi, ki so potrebni pomoči.

Kdorkoli so že »ubogi« v današnjem evangeliju, smo lahko prepričani, da bo Jezus ob koncu časov svojo vlogo opravil z odliko.

5 KOMENTARJI

  1. Jezus je biol odločen v svoji ljubezni. V čistosti svojih odločitev in kot dobri pastir ni iskal oportuniatičnih politikantskih, vldarsko/političnih stran poti. Ni se uklonil v tem NIKOLI, ČETUDI JE ŠEL NA KRIŽ in podprl zlobnih laži, pihal z njimi v rog. Ni dajal “samostojnih” izjav (tajil kot Petr), podobnih tistim, kot bi pričakoval, da jih bodo dali pismouki, da bi dobil podporo v času njih javne množičnosti, da ga ne bi napadali, ker je bil v tem (še) sam. Kako bi izdasl samega sebe-svojo ljubezen, če je vedel, da je resnica, ki mora zmagati in more zmagati le kot čista, neomadeževana z oportunizmom laži, zavajanj ali plavanjem z občsnim tokom.
    Pa poglejmo, zakaj krščanski politiki, tudi v Sloveniji, izgubljajo ljudi, pristaše volilce, kvarijo vero in pošteno delovanje kristjaov v javnosti, v javnih službah…, v poslih…: Ko nek politik jasno in z ljubeznijo pove neko stališče, ki odraža poštemnost, v kateri bi morali krščanski politiki prepoznati kot svojo, jo pošlje celo v svet, pogledajo okoli sebe in si mislijo: !Temu bodo, liberalci , ki imajo večino v medijih in vse povsod v javnosti nasprotovali, moram dati izjavo, kakršno vem, da bodo dali tudi oni. Tako bom na strani javnega mnenja in bom višje kot konkurent, ki se sicer zavzema za vrednote, ni pa dekreriran kristjan.
    S kom v bistvu sklepa tak krščanski voditel koalicijo v praksi, koga tolče, ob pomembnih zadevah?!
    Kristjani v Sloveniji smo izgubili podporo, zaupanje več kot polovico colilcev, ker smo jih politično prepeljali v močvirje laži. Imamo pa le melak politikov, ki so odločni in ti so ohranili kakih 30% trdnega volilnega telesa. Rabimo politike in ne politikante na vrhu politike!!!
    Zadnje pismo iz Slogvenije v svet in EU je bilo napisano pogumno in z ljubeznijo, ne glede, kolikopodpore bo dobilo tam in doma v javnosti.
    In ga je kdo od koalicijskih strank in posameznikov podprl?
    NE, ker so politikanti in ne politiki! Rabimo prdsednik strank, ki so odločni in ne politikanti, ki nastavljajo jadra po vremenski napovedi!!!

  2. Gospod Klančar, ob sklepu cerkvenega leta se vam želim zahvaliti za modra razmišljanja, ki jih delite z nami na Domovini. Kot duhovna bitja potrebujemo medsebojne spodbude, ko si prizadevamo za veselo oznanilo pričevati v družbenem življenju! Varujmo se torej ” lažnih prerokov”, opozarjajmo nanje in obnavljajmo sami sebe ob izviru Žive vode!

  3. Po moje je v redu vse kar piše v tem tekstu ampak če bi v Svetem pismu ogledali tudi kaj piše,bi videli da je Gospodnji dan edino sobota oziroma Šabat. »Moje sobote posvečujte, da bodo znamenje med menoj in vami, da se spozna, da sem jaz, Gospod, vaš Bog.« (Ezk 20,20).

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime