Kristjanofobija v letu 2016: napadi na slovenske duhovnike, cerkve in organizacije

1
Uredništvo

Ne le v svetu, kristjanofobije je vse več tudi v Sloveniji. Vrstijo se napadi na duhovnike, vandalizem v in na cerkvah, prijave, grožnje in javno izražanje sovraštva do ljudi, ki tiho molijo za splavljene ali predvajajo film o razvoju človeka.

A vsi ti izrazi nestrpnosti, diskriminacije, vandalizma, strahu, odpora, izključevanja, sovraštva ali žalitev do krščanstva, krščanskih simbolov in vernikov, so le zunanja znamenja, tista, o katerih se je letos govorilo največ. Primerov bi lahko našteli še precej več. 

V nadaljevanju so popisani vidnejši primeri kristjanofobije v letu 2016.

Molitev za žrtve splava je kot “nasilje” označila celo varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer

Množično nestrpnost je v času postne molitvene pobude Zavoda Božji otroci sprožila njihova tiha molitev pred ginekološko kliniko namenjena splavljenim otrokom in njihovim staršem. V času molitve so se pojavljali grafiti, uperjeni proti cerkvi, omenjeni molitvi.

Vandali so tako popisali desno stran ljubljanske stolnice s sovražnimi grafiti proti Katoliški cerkvi, z napisom “Cerkev marš iz moje maternice” pa cerkev Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani. S peticijo, naslovljeno na vlado in državni zbor se je nad molivce spravila tudi skupina aktivistov in člani aboritivnega lobija v Sloveniji.

Skrajna levičarska organizacija Študentska Iskra, ki na je ob tem na svojem Facebook profilu podprla sovražne napise na cerkvah in drugih objektih, storilcem čestitala, grafite pa imenovala »direktne akcije aktivistk ob dnevu (delavnih) žena«. Napisali so, da njihova dejanja podpirajo in jim ob tem čestitajo.

Molitev za žrtve splava je kot “nasilje” označila celo varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer»Varuhinja opozarja tudi na svojevrstno ›nasilje‹ nad že doseženimi pravicami žensk, ki se izvaja v obliki molitev pred ginekološko kliniko v Ljubljani. S tem se celo nadleguje ženske različnih prepričanj, ki so že tako v hudi stiski, nadlegovanje pa spada med oblike diskriminacije. Varuhinja ponovno opozarja, da že dosežene ravni varovanja človekovih pravic ne gre zmanjševati za nobeno ceno. Treba si je kvečjemu prizadevati, da svoje pravice dobijo prav vse skupine prebivalstva.«

Predvajanje filma Čudež življenja

Naslednji večji izraz nestrpnosti je sprožilo predvajanje kratkega filma Čudež življenja, katerega vsebina govori o  o razvoju otroka v maternici od spočetja do rojstva, na frančiškanski cerkvi na ljubljanskem Prešernovem trgu v Tednu otroka, ki ga je prikazoval Zavod Živim.

Projekcija je sprožila močan odpor slovenskih feministk in liberalnih aktivistov, vandali so frančiškansko cerkev znova popisali z grafiti, politična stranka Socialni demokrati (SD) pa je na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS oddala prijavo zoper Zavod Živim s trditvijo, da naj bi s predvajanjem filma na pročelju cerkve v Ljubljani kršili določbe zakona o medijih.

Ministrstvo za kulturo RS in Urad Varuha človekovih pravic sta ugotovila, da Zavod Živim v ničemer ne krši zakonov ali človekovega dostojanstva. Po oceni Varuha človekovih pravic Zavod ne krši pravic posameznikov, saj poziva k spoštovanju življenja, kar je človekova pravica.

Župan Zoran Jankovič je pozval Cerkev, naj preneha predvajati omenjeni film ter s tem v imenu državne ustanove neposredno pozival k protiustavnemu omejevanju svobode delovanja Katoliške cerkve.

Satanistični simboli in gesla – vandali nad kipe in cerkve

Neznani storilci so s satanističnimi simboli in gesli popisali fasado, vhodna vrata in nagrobne spomenike celjske stolnice sv. Danijela. Materialna škoda za odstranitev je znašala več kot 3.000 EUR.

Prav tako so se neznanci s sprejem spravili nad kip pisatelja Cirila Kosmača pred tolminsko knjižnico in kip bl. škofa Antona Slomška pred tolminsko cerkvijo. V Kobaridu so z grafiti na pročelju cerkve izražali sovražna gesla proti cerkvenemu zvonjenju.

Konec novembra se je nad kip v koprski stolnici Marije Vnebovzete spravil neznanec, ki je s kladivom poškodoval kipa Marije z Jezusom iz 19. stoletja in Žalostne Matere božje (Pietà) iz 15. stoletja pri čemer je nastalo za okrog 100.000 evrov škode.

V prvih dneh leta so neznanci z napisi  Allahu Akhbar in Sharia oskrunili kapelico na Šmarni gori.

Ropi, tatvine, vlomi in druga kazniva dejanja

Slovenski duhovniki postajajo vse pogosteje tarče napadov, ropov in tatvin. V letu 2016 je bilo tovrstnih kaznivih dejanj 150, v zadnjih desetih letih pa se je v slovenskih sakralnih prostorih zgodilo že več kot 2.300 kaznivih dejanj.

“Umetniški izraz” ali sistematična stigmatizacija?

Izraz kristjanofobija označuje nerazumen strah in odpor do krščanstva, zažiganje križev, skrunjenje cerkva in kapelic ter druga žaljiva dejanja, ki se pogosto skrijejo pod besedno zvezo “umetniški izraz”.

Ob tem so skrb vzbujajoči primeri medijskega linča, širjenja predsodkov ter stigmatizacije kristjanov kot tudi politični in družbeni interesi iz ozadja, ki omejujejo delovanje verskih skupnosti,” piše cerkev v letošnjem letnem poročilu. 

Print Friendly

1 komentar

  1. Kaj pa, če slovenska rimokatoliška cerkev prijateljuje z napačnimi? Svoj čas so obrambno gradili tabore in kurili kresove, sedaj pa z njihovimi nasledniki teptajo pravice tistih, ki so bili od Kosovske bitke dalje še hujše žrtve, kot mi. Ne pozabite, ne verjemite Turčinu, tudi ko spi. In največji nesmisel vsega slovenskega ravnanja: vedno se o ekcesih pogovarjata oškodovana RKC in menda povsem nedolžna muslimanska skupnost. Nikdar pa o svojih izkušnjah Slovenci ne vprašajo Srbov oziroma pravoslavcev. Niti z ene, niti druge strani Drine. Šele nedavno sem v neki družinski kroniki odkril zapisal, zakaj se reče Srbija do Trsta. Do tega svoj čas največjega slovenskega mesta so seSrbi iz Bosne pač zaradi scvoje varnosti po turških vpadih https://www.domovina.je/kristjanofobija-v-letu-2016-napadi-na-duhovnike-cerkve-in-organizacije/reselili celo do Trsta. Naj spomnim. Na ozenmlju nekdanje Jugoslavije so tri RS in vse tri so enako ogrožene od istih zunanjih sovražnikov. Ena od njih je 9. januarja veličastveno praznovala svoj praznik, kljub temu, da jim tega “zapisovalci s Šmarne gore” ne dovoljujejo. V Sloveniji v 25 letih tolikokrat ne izgovorijo pravilno imena svoje državne skupnosti, kot so jo v tej entiteti v enem dnevu. Ker v Sloveniji smo menda že vedno dežela in le naši. Zato ni čudno, da se ne najde /da odgovorni ne najdejo/ nobenega povzročitelja teh dogodkov. V Sloveniji namreč nimamo več konkretnih nosilcev česar koli ampak samo “se je, se bo, morali bi, itn”.

Komentiraj