Kraljica je pokopana, Severni Irci se pripravljajo za odhod

Truplo kraljice Elizabete II. se še ni dobro ohladilo v grobu, ko se že udejanja nekaj, kar so se še pred časom zdele nepredstavljive in pozabljene irske sanje. Predsednica stranke Sinn Fein, Mary Lou McDonald, je pozvala k začetku priprav na glasovanje o združitvi Irske.

Do poziva prihaja po tem, ko je istoimenska stranka prvič v zgodovini zmagala tudi na Severnem Irskem, o čemer smo pisali v prispevku Zgodovinski politični potres na Severnem Irskem, ki znatno povečuje uresničljivost sanj o združeni Irski.

A še močnejša dejavnika, ki sta predsednico Sinn Fein prepričali, da je združitev Irske sedaj res mogoča, pa sta ravno smrt kraljice Elizabete II., ki je vsekakor budno čuvala Severno Irsko pod svojim okriljem, ter nedavni popis prebivalstva, ki je v začetku tega tedna pokazal, da je na Severnem Irskem število katoličanov prvič preseglo število protestantov.

“Zdaj je čas, da se izkoristi priložnost za začetek dialoga o irski enotnosti. Vlada ne more še naprej gledati stran. Dogajajo se spremembe in na vseh nas je, da izkoristimo priložnost,” je dejala Mary Lou McDonald in hkrati poudarila, da se približuje prihodnost enotnosti in napredka.

V govoru v Dublinu ob predstavitvi predloga proračuna stranke Sinn Fein za leto 2023 je dejala, da bo njena stranka zagotovila finančna sredstva za ustanovitev državljanske skupščine o ponovni združitvi Irske. “Čas je za vključujoč pogovor o prihodnosti naše države in to je prihodnost, ki pripada vsem, ki ta otok imenujejo dom,” je povedala.

Katoličani prerasli protestante

Do njenega poziva prihaja po tem, ko so najprej karibske države, združene v Commonwealth, sporočile, da si po smrti kraljice Elizabete II. želijo popolne neodvisnosti od britanske krone. A še močnejši podatek, ki bo Irce še bolj gnal k temu, da Irsko po neodvisnosti pred stotimi leti spet združijo, pa so podatki zadnjega popisa prebivalstva. Podatki za leto 2021, ki so jih v začetku tedna predstavili javnosti, kažejo, da je na Severnem Irskem število katoličanov prvič preseglo število protestantov. Podatki so namreč pokazali, da se 42,3 odstotka od skoraj dveh milijonov prebivalcev pokrajine ima za katoličane, 37,3 odstotka pa za protestante ali pripadnike drugih krščanskih veroizpovedi. Nekaj več kot devet odstotkov jih ne pripada nobeni veri. Ob popisu leta 2011 je bilo katoličanov 45 odstotkov, protestantov pa 48 odstotkov, deset let prej pa je bilo protestantov še 53 odstotkov.

Podatki tudi kažejo, da se slabih 32 odstotkov prebivalcev pokrajine opredeljuje za Britance, 29 odstotkov se jih ima za Irce, slaba petina pa se jih identificira kot Severni Irci. Pred desetimi leti se je za Britance imelo 40 odstotkov ljudi.

Referendum ali nasilje?

Glavna zagovornica referenduma o združitvi Irske je prav nacionalistična stranka Sinn Fein, ki je maja letos v pzmagala na regionalnih volitvah. To je bilo prvič, da so na volitvah največ glasov dobili katoliški nacionalisti.

Po drugi strani unionisti zavračajo povezavo med popisom prebivalstva in referendumom o tem, ali naj bo pokrajina na severnem delu irskega otoka še naprej pod britansko krono. V skladu z velikonočnim sporazumom iz leta 1998, ki je naredil konec desetletjem sektaškega nasilja, mora sekretariat Združenega kraljestva za Severno Irsko referendum organizirati, “če v danem trenutku oceni, da bi večina volivcev želela, da Severna Irska ni več del Združenega kraljestva”. Enak referendum za združitev bi bil potem potreben še na Irskem, kjer pa je podpora tej odločitvi zgodovinsko visoka.

Severna Irska je bila ustanovljena leta 1921, po razdelitvi irskega otoka. Južni del je leta 1922 postal svobodna država Irska, severni del pa je ostal del Združenega kraljestva. Ravno zaradi te delitve je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do 1998 trajala vojna in sektaško nasilje med uninonisti in irskimi katoličani. Kako bo poziv k pripravam za referendum o združitvi Irske vplival na dogajanje na Severnem Irskem, je za ta del britanskega kraljestva, kjer je mir zelo krhka dobrina, težko reči.