Kraljeva poroka: globalni levičarski dogodek leta

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty Images

Sobota je minila v znamenju pravljične poroke angleškega princa Harrya in njegove izbranke, ameriške igralke Meghan Markel.

Poroko si je po vsem svetu ogledalo na milijone ljudi in Slovenija ni bila pri tem nobena izjema. Vse večje medijske hiše so prenašale dogajanje v živo, komentirale in v urah po dogodku postregle z bolj ali manj zanimivimi članki v povezavi s poroko desetletja. Tako so slovenskim gledalkam (in gledalcem) pričarali nekaj pravljičnosti angleškega dvora.

Od kdaj v Sloveniji tako zanimanje za angleški dvor?


Zanimiva je obsesija, ki so jo v zvezi z dogodkom pokazali slovenski mediji. Ti isti mediji, ki tradicionalne vrednote in obrede jemljejo kot nekaj najbolj zastarelega, dolgočasnega in nazadnjaškega, so poroko spremljali zelo podrobno. Isti mediji, ki poveličujejo revolucijo, ki je prekinila z monarhijo, so potiho hrepeneli po tem, da bi tudi pri nas imeli za poroko godnega princa Janeza. Očitno zato, ker ljudje to radi gledamo. Od kje tako navdušenje za angleški dvor?

Monarhija pooseblja red, pravila, protokol in tradicijo. Na dvoru se nič ne zgodi po nesreči, vse je vnaprej predvideno, ni prostora za improvizacijo. In ljudje imamo radi red, pa če se še tako upiramo temu. Red je nasprotje kaosa, ki mu poskušamo ubežati, ki nas teži in onemogoča naš razvoj. In če že nimamo reda pri sebi in v svoji državi, pa glejmo kakšen red imajo v Angliji, kjer kraljica še vedno nekaj pomeni in se čaj pije ob petih popoldan.
Angleški dvor, ki je zavezan tradiciji, je s poroko na široko odprl vrata povsem drugi kulturi: hollywoodski kulturi politične korektnosti, veganskih in organskih tort ter liberalnih pogledov na življenje.

Bo Meghan spremenila angleško tradicijo?


Našim liberalnim medijem je šlo zelo težko z jezika, da je na poroki Harryjeva teta, sestra pokojne Diane, brala berilo iz Svetega pisma. Tako so nekateri pisali, da je prebrala čudovito pesem (bil je odlomek iz Visoke pesmi), drugi so govorili o odlomkih iz berila.

Čeprav medijem krščanski obred več kot očitno ni vzbujal simpatij, pa niso mogli prehvaliti vpletanja afroameriške kulture v obred. Gospel zbor je zapel pesem Stand by Me, pridigal pa je ameriški škof Michael Curry, ki je v svojem nagovoru večkrat omenil Martina Luthra Kinga. Naši mediji so večkrat poudarili, da je v poročni zaobljubi Meghan izpustila del, da bo "ubogala" svojega moža. To sta pred njo sicer storili tudi Diana in Kate, a je pri igralki, ki se zavzema za pravice žensk, to poželo bistveno več odobravanja.

Vsak nastopajoči, od mladega čelista, ki je bil prvi temnopolti tekmovalec BBC-jevega tekmovanja za mlade glasbenike, pa do gejevskega aktivista Eltona Johna, ki je prepeval že princesi Diani, je poosebljal odprtost, liberalnost in aktivizem nove neveste.

Angleški dvor, ki je zavezan tradiciji, je tako s poroko na široko odprl vrata povsem drugi kulturi: Hollywoodski kulturi politične korektnosti, veganskih in organskih tort ter liberalnih pogledov na življenje. Na poroki tako ni bilo političnih veljakov, bila pa je smetana liberalnih zvezdnikov.

To je zbodlo v oči celo Harryjeve bližnje prijatelje, ki so se tej politično korektni smetani morali umakniti (koliko je pri tem kislega grozdja in koliko resnice, presodite sami). Nekateri so poroko označili za globalni levičarski dogodek leta. Kdo bo v tej mešanici tradicije in liberalizma zmagal? Elizabeta, ki je v svojem več kot 60 let dolgem kraljevanju kljubovala modernim težnjam, ali liberalna Meghan?



(Za vse, ki so se nam v soboto razblinile sanje o poroki z modrookim rdečelascem: kar mirno, ni razlogov za paniko. Ikea ima na voljo še veliko Harryjev, za samo 35 funtov.)


 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike