Kosovar o tem kako je postal borec Islamske države. Je radikalizacija Kosova problem tudi za Slovenijo?

Fotografija je simbolična (vir foto: youtube)
POSLUŠAJ ČLANEK
Kosovo je dežela ki je, proporcionalno gledano, dala največ borcev Islamske države. Samo v letih med 2014 in 2016 je od tam v islamsko vojsko odšlo 300 borcev.

O razlogih za tako veliko število kosovskih borcev v vrstah ISIS izvemo tudi v intervjuju revije The Economist z borcem Fitimom Lladrovčijem iz mesta Obilič. Poleg razlogov za radikalizacijo kosovskih Albancev (Kosovarjev) izpostavlja predvsem problem, kaj z borci, ki so se po porazu Islamske države vrnili v Evropo.

Vsaj kanček skrbi, oziroma potrebne previdnosti, pa velja tudi za Slovenijo, saj preko delovnih dovoljenj in nato združevanja družin v Sloveniji že leta narašča dotok migrantov s Kosova.

Kako je Kosovar prišel do Islamske države?


Potovanje Fitima Lladrovčija v ISIS se je začelo oktobra 2013, ko je bil star 23 let. V nahrbtnik je nabral svoje prihranke - 350 dolarjev, se poslovil od žene ter prek Prištine in Istanbula odpotoval v mesto Hatay na turško-sirski meji. Od tam se je želel pridružiti teroristični organizaciji al-Nusra, ki je 2012 nastala kot prijateljska celica Al Kajde. V zameno je dobil obljubljeno mesečno plačilo 115 dolarjev.

Za nekaj mesecev so ga v roke vzeli inštruktorji, ki so ga izurili v streljanju in drugih vojaških veščinah, poskrbeli pa so tudi za njegovo telesno kondicijo.

Lladrovči v intervjuju pravi, da je v Sirijo odšel zato, da bi se boril proti režimu Bašarja Al-Asada, a je kmalu prišel do spoznanja, da je od usode vojne odvisna tudi usoda islama. Hitro je ugotovil, da je le ena skupina tista, ki resnično zagovarja prihodnost islama. To pa je Islamska država, h kateri je pristopil skupaj z vsemi takratnimi rekruti albanskega porekla.

Eno leto se je bojeval na strani Islamske države, nato pa jo je ob porazu zapustil in se vrnil na Kosovo. Tam so ga oblasti zaprle za tri leta. Zanimivo, da je bil obtožen sovražnega govora in ne sodelovanja z ISIS. Obžaluje le to, da je iz Sirije sploh odšel. »Vrnil bi se že jutri, če bi le lahko,« je povedal za The Economist.

Burke - znak radikalizacije


Še vedno je pripaden kalifatu, čeprav ta ne obstaja več kot geografska tvorba. Je le eden izmed tisočev borcev, ki so se vrnili v Evropo, kar pomeni velik problem za vlade evropskih držav. Še posebej za Kosovo, ki ima največji odstotek islamskih borcev.

Lladrovči v intervjuju pove tudi, da se je radikalizacija Kosova začela leta 2000, ko je v državo prišlo veliko denarja Iz Savdske Arabije in drugih držav Arabskega zaliva. Začele so se graditi nove mošeje v skorajda vsaki vasi, v njih pa so prišli imami iz arabskih držav.

V Skenderaj, mesto blizu Obiliča, je humanitarna organizacija nastavila konservativnega pridigarja in kmalu je mesto postalo poznano po radikalnih idejah. Dekleta so kot prva na Kosovem začela spet nositi burke. Med njimi je bila tudi Mihane Baleci, ki je leta 2010  Lladrovčijeva žena., Do takrat ni vedel praktično nič o islamu, a ga je žena seznanila s pridigami radikalnih imamov na Youtubu.

O teh tematikah si je nato Lladrovči začel redno dopisovati v spletnih klepetalnicah. Po večini revni Kosovarji so razpravljali o koranu, Siriji ter o tem, da je edina rešitev za Kosovo šarijska zakonodaja. Lladrovči je v intervjuju povedal, da je potovanje v Sirijo organiziral prek Albanca Mohammeda, ki živi v Siriji.

 Deradikalizacija ali večni nadzor?


Na Kosovem po mnenju policije obstaja več celic Al-Kajde, ki jih financira Savdska Arabija. Te celice nato poberejo najbolj nezadovoljne prebivalce, najbolj revne in tiste z bolj konservativnimi pogledi. Zaradi kosovske birokracije in nekaterih oblastnikov, ki takšna ravnanja dopuščajo, policija ne more storiti praktično nič, da bi zaustavila radikalizacijo prebivalstva.

Jihadisti in tuji borci, ki se nato vrnejo v države izvora, so tako podvrženi deradikalizaciji, s katero država želi ponovno spremeniti njihove svetovne nadzore. To se ponavadi dogaja v zaporu, kjer poskušajo spremeniti mišljenje zaporniku. Po odhodu iz zapora pa ponavadi ne dobijo službe, da bi se tako vsaj nekoliko socializirali.

Drugi pristop državnih oblasti pa je, da takšne tuje borce po izpustu iz zapora pristojni organi ves čas nadzorujejo.

Kosovarji tudi množično v Slovenijo


Strokovnjaki ocenjujejo, da je lahko radikalizacija Kosovarjev precej velik problem za države, kamor ti množično migrirajo. Med njimi je tudi Slovenija, zato nadzor nad prišleki in njihovo osebno zgodovino vse bolj pridobiva na pomenu.

V Sloveniji je konec leta 2018 bivalo približno 150 tisoč tujcev iz tretjih držav (ki niso članice EU). Med njimi približno 54 tisoč državljanov BiH (dvakrat toliko kot pred desetimi leti) in 15 tisoč Albancev, večinoma državljanov Kosova, kar je 65 odstotni porast glede na leto 2010.

Ljudje s pravico do stalnega ali začasnega bivanja, ki je daljše od leta dni, imajo pravico, da preko mehanizma "združevanja družin" v Slovenijo pripeljejo tudi svoje sorodnike. Takšnih primerov je bilo lansko leto 11 tisoč. Tudi ti imajo pravico v Sloveniji koristiti bonitete socialnega sistema. V letu 2018 je tako denimo otroške dodatke v Sloveniji prejemalo približno 18.600 otrok tujcev mesečno, oziroma dobrih 6 odstotkov od skupnega števila upravičencev.

Zaradi velikega števila predvsem albanskih žensk, ki ne znajo jezika in tudi ne kažejo resnih namer, da bi se ga naučile, po raznih občinah nastajajo problemi pri komunikaciji v zdravstvu in šolstvu, o katerih je že večkrat javno spregovoril župan Velenja Bojan Kontič.

V reševanje tega problema Ljudske univerze izvajajo tečaje za pedagoške delavce za učenje albanskega jezika, osnovna šola z velenjskega pa je nedavno celo razpisala (in kasneje umaknila) delovno mesto učitelja angleščine s pogojem znanja albanščine.

V Sloveniji je izrazita podpornica širokega odpiranja vrat (kosovskim) Albancem v Evropsko unijo evropska poslanka Socialnih demokratov, Tanja Fajon. Kot smo že pisali, je državljanom Slovenije albanske narodnosti pred volitvami za glasove obljubila, da bo storila vse za odpravo vizumov za EU tudi za Kosovarje, kakor ji je pred leti uspelo že za državljane Albanije.

Seveda je dejstvo, da velika večina prišlekov v Slovenijo ni radikaliziranih v smislu izvajanja nasilnih terorističnih dejanj na našem ozemlju. A izkušnje s Kosovega in drugih dežel, kamor se vračajo borci Islamske države, pričajo, da je previdnost pri odpiranju vrat migrantom iz tveganih območij še kako na mestu.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike