Prav na današnji dan pred stotimi leti je na Koroškem potekal plebiscit, ki je tej pokrajini določil drugačno usodo od preostalih slovenskih pokrajin. Za priključitev Avstriji je takrat glasovalo 22.025 ljudi, za priključitev Kraljevini SHS pa 15.279 oziroma 49,9 odstotka.
Ta dan so na Koroškem v novejši zgodovini večkrat praznovali kot trenutek zmagoslavja nad slovenskim prebivalstvom. Toda iz Dvorane grbov v celovškem Deželnem dvorcu, kjer med drugim počiva tudi znameniti Knežji kamen, so se letos slišali bistveno drugačni toni. Na način, kakršnega si še pred desetletjem ne bi mogli niti predstavljati.
Kako napeto je bilo nekoč stanje na Koroškem, priča tudi podatek, da si predsednik republike na prireditev ni upal potovati brez izrecnega privoljenja manjšinskih organizacij. In kot kaže, mu tega po prireditvi zagotovo ni bilo žal.
Predsednika na prireditvi spregovorita v slovenščini
Osrednja govornika prireditve sta bila slovenski predsednik Borut Pahor in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen.
Prvi je v svojem govoru poudaril, da je današnja skupna slovesnost postala simbolna prestolnica združene Evrope. In ob tem dodal, da skupno obeležitev še prav posebej utemeljujejo temeljne, skupne evropske vrednote – mir, sožitje, solidarnost, spoštovanje, povezovanje in sodelovanje. Slovesnost, ki smo ji priča, pa jih živo osmišlja.
Pahor je izpostavil tudi, da vse obljube, ki so bile dane Slovencem, tako ob plebiscitu, kot z Avstrijsko državno pogodbo, še niso izpolnjene. Ter dodal, da koroški Slovenci upravičeno pričakujejo hitrejši napredek pri njihovem izpolnjevanju, še zlasti na področju rabe slovenskega jezika.
Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je v svojem govoru poudaril, da je Koroška posebna dežela, ki na poseben način združuje Avstrijo in Slovenijo in v kateri že več stoletij živijo Korošci slovenskega in nemškega maternega jezika. Slovenska narodna skupnost pa je ob tem "samoumevni del Koroške in Avstrije". V govoru je priznal tudi, da brez glasov slovenske manjšine ta pokrajina ne bi pripadla Avstriji.
Avstrija je svoje manjšine sicer dolžna varovati tudi zaradi 8. člena ustave ter 7. člena avstrijske državne pogodbe, kar pa je bil pogosto le skupek črk na papirju. To je v delu govora, ki je bil v slovenskem jeziku, priznal tudi der Bellen.
Zgodovinsko opravičilo
Zvezni predsednik Alexander Van der Bellen v svojem govoru ob slovesnosti "100 let koroškega plebiscita" v dvorani grbov v deželni hiši. pic.twitter.com/Q5pnx6bkIG
Zgodovinske besede so zbrani pospremili z bučnim aplavzom. Opravičilo sicer ni bilo izrečeno v dogovoru s slovensko narodno skupnostjo in ga po besedah ValentinaInzka, predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev tudi niso pričakovali. Kljub temu so ga v manjšini vsekakor veseli, ob tem pa si želijo, da bi svoj odmev imelo tudi po 10. oktobru in proslavah.
Slovenske jasli - znak, da Slovenci ne bodo izumrli
Če so Slovenci leta 1920 še predstavljali približno 70-odstotkov pokrajine, ki jo je zajel plebiscit, se je v naslednjih letih začelo obdobje sistematičnega ponemčevanja. Po popisu prebivalstva iz leta 1923 je na Koroškem živelo 34.650 Slovencev, nato pa se je njihovo število vseskozi zmanjševalo. Leta 2001 je popis zaznal le še 13.109 prebivalcev, ki so se opredeljevali za Slovence. Ti večinoma živijo v občinah južno od Drave.
Vir: Wikipedija: Koroški slovenci
Pa se ta trend lahko obrne? Predsednika obeh držav sta z odprtjem Mohorjevega vrtca in s tem prvih slovenskih jasli tudi simbolno pokazala, da je slovenska skupnost na Koroškem še vedno živa in neguje izročilo maternega jezika. Prav to pa je za ohranitev narodne skupnosti ključnega pomena.
“Dragi predsednik in prijatelj @vanderbellen, vidim, da sva razveselila prihodnost.” Otvoritev dvojezičnega vrtca (jasli) #Hermagoras -Mohorjev vrtec v Slomškovi hiši. Učenje 🇸🇮 jezika je bistvenega pomena za ohranitev in razvoj slovenske manjšine. #future#youthpic.twitter.com/1dnBYZwcWb
Na Koroškem v dvojezično območje, kjer se učenci pri pouku šolajo v obeh jezikih, trenutno sodi 75 šol, dvojezični pouk pa obiskuje 30-odstotkov njihovih učencev. Kasnejše šolanje v slovenskem jeziku pa je možno le še na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, kjer je slovenščina učni jezik pri vseh predmetih. Doslej je na tej šoli maturiralo že več kot 1500 Slovencev.
So pa Slovenci s senčne strani Karavank tudi stoletje po plebiscitu še vedno bogatejši od svojih rojakov z druge strani gorovja. Leta 2018 je BDP na prebivalca Koroške znašal 37.200 evrov, medtem ko je ta v Sloveniji znašal 22.123 evrov.
Navedli ste, da je kasnejše šolanje v slovenskem jeziku možno le še na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, kjer je slovenščina učni jezik pri vseh predmetih, me zanima, kako je z dvojezično VIŠJO ŠOLO ZA GOSPODARSKE POKLICE, v Šentjakobu v Rožu?
Hvala za odgovor.
Martina Poličnik
Leta 1920 je bilo med koroškim prebivalstvom še 70% Slovencev.
Leta 1920 je bilo v strukturi slovenskega prebivalstva v matični domoviniše najmanj 95% Slovencev.
Leta 2020 se na Koroškem opredeljuje za Slovence le še 13109 prebivalcev.
Leta 2020 imamo v matični Sloveniji v strukturi prebivalstva le še kakih 50% Slovencev.
Koroška se je germanizirala, Slovenija pa balkanizirala.
Med germanizacijo in balkanizacijo pa je neverjetna etnična, kulturna, miselna in vsakršna druga razlika v škodo Slovencev.
Pri tem pa še bolje kaže Koroški, kamor se seli vedno več etničnih Slovencev, kot Sloveniji, ki jo množično poseljujejo balkanci in muslimani iz Afrike ter Azije.
Pa bodite srečni in ponosni, če morete!
STAJERKA2021
11. 10. 2020 11:10:020
Kremeniti, točno tako.
Obstaja video v katerem Fajonova vabi kosovarje v Slovenijo in jim obljublja podporo. In z ozirom na število kosovarjev v Sloveniji, ji je podpora uspela.
Le za koga dela ta ženska?
Kraševka
12. 10. 2020 20:19:590
Res je.
Slovenci smo tudi na RTV zastopani verjetno manj, kot 50%.
Tako, da Nacionalka niti ne dela v prid Slovencem.
Stoletnica plebiscita na Koroškem je za Slovence žalosten dan.
Žal pa so za žalovanje v veliki meri krivi Slovenci sami.
Korošci so takrat sami odločili, da želijo živeti v Avstriji in ne Jugoslaviji.
Po razpadu Avstro-Ogerske monarhije Slovenci še nismo bili formirani kot nacija in nismo imeli nikakršne težnje po ustanovitvi svoje države. Pravzaprav so bile na razpolago tri opcije, da ostanemo v Avstriji, da se priljučimo Jugoslaviji in prav neznaten del je bil tistih, ki so imeli v mislih lastno državo.
O lastni državi je bilo težko razmišljati, saj smo bili Slovenci razdeljeni na Štajerce, Korošce, Kranjce, Primorce in Prekmurce. Takšna delitev je izhajala še iz časov vojvodstev in je bila skoraj tako trdna kot republike v Jugoslaviji s tem, da nacionalna opredelitev ni igrala bistvene vloge.
Korošci so tako imeli na izbiro, ali Avstrija, ali Jugoslavija. Odločili so se za gospodarski kriterij. Prednost so dali materialnim dobrinam in ne naciji.
Pomembno vlogo je igrala tudi krona, srbska krona in dinstija Karađorđevičev, ki je slonela na pravoslavju.
Vse to so Korošci tehtali in se odločili, da raje ostajajo v Avstriji.
Ostali so manjšina, ki pa ni dobila nikakršne pomoči iz matične države, saj je kraljevina Jugaoslavija imela popolnoma drugačne težnje. Prizadevala si je, da osvoji dele Grčije in pride do Slouna, ali da se polasti Albanije. Slovenske meje karađorđevičev niso zanimale.
Slovenci sami z Dravsko banovino vred, pa tudi niso imeli želje, da se tesneje povežejo s Korošci. Tako so bili prepuščeni sami sebi.
Med 2. svetovno vojno so se pojavili parizani, ki pa so tako, kot v Sloveniji podžigali pred vsem revolucijo, kar pa Korošcem ni bilo povšeči.
Na Koroškem ni bilo neke vneme, da se pripoji k Jugoslaviji, tako je meja ostala takšna, kot so jo določili po plebiscitu.
Največja targedija pa se je za Korošce dogodila po osvoboditvi, ko je v Jugoslaviji uspela boljševistična revolucija in ko je del manjšine postal udarna sila za širjenje revolucije.
Udba je pridobila nekaj Korošcev, jih plačevala, da so uganjali nemir. Takšna dejanja seveda niso bila povšeči ne Slovencem na Koroškem, ne Avstrijcem. Nastale so napetosti in koroški Slovenci so se potuhnili. Raje kot Slovenci so bili Windišarji in manjšina se je skrčila na minimum. Eden od usodnih korakov je bilo ljudsko štetje, ko je partija v Sloveniji zahtevala, da se Korošci pač ne dajo prešteti.
Mnogi so ta ukaz partijskega komiteja v Ljubljani upoštevali in število Slovencev na Koroškem se je drastično zmanjšalo.
Nenehno hujskanje iz Slovenije je miroljubne Korošce odvračalo o tega, da bi se udinjali kot Slovenci.
Slovenci na Koroškem živijo v normalnem, demokratičnem okolju, brez ideoloških tenzij, ki morijo Slovence v Sloveniji, zato nimajo nobene želje, da bi uvozili komunizem.
Tisti uvoz, ki je bil, je Slovenija in Jugoslavija drago plačala. Ustanovili so nekaj podjetij, ki so postala pralnica denarja, kot naprimer Elan.
Spomniti se je treba serije atentavov, ki jih je organizirala slovenska Udba pri kterih je očitno sodelocval nadebudni Danilo Tuerk.
Spomniti se je potrebno tudi legendarnega poročevalca Lojzeta Kosa, ki je več kot trideset let zastrupljal slovensko javnost s provokativnimi poročili in Celovca. Sedaj nadaljuje njegovo delo hčerka.
V takšnih razmerah se veda koroški Slovenci niso želeli opredeljevati za Slovence. Partija in udba pa sta jih nenehno silili v provokacije in izsiljevanje. Namesto da bi Slovenija vzpostavljala sožitje, je podžigala revolucijo.
Šele danes ob stoti obletnici plebiscita je pogumni predsednik Borut Pahor to neprijetno preteklost presekal. Udeležil se je proslave, ki je sicer žalosten dan za Slovence, vednar pa lahko koroškim rojakom sprava priense mnogo dobrega.
Žal pa zakrknjeni komunisti tega v Sloveniji ne morejo prenesti.
O tem nam priča poročanje RTV SLO, ki je dogodke v Celovcu pospravila med nepomemne novice nekje na srdino poročil. Podobno je levičarska falanga na Delu začinila uvodnik v Sobotni prilogi.
Sktarka tako imenovane "pozitivne sile" se ne morejo sprijazniti, da je njihov čas potekel.
Danes Evropa temeljina sodelovanju, spoštovanju, miru.
Prav to se je zgodilo na žalostni dan za Slovence v Celovcu in prav gotovo je to velik dan za koroške Slovence.Domovina jim je oprostila, oprostila je tudi nemški večini in Slovenija in Avstrija sta stopili na novo pot.
6 komentarjev
MPolicnik
Navedli ste, da je kasnejše šolanje v slovenskem jeziku možno le še na Zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence v Celovcu, kjer je slovenščina učni jezik pri vseh predmetih, me zanima, kako je z dvojezično VIŠJO ŠOLO ZA GOSPODARSKE POKLICE, v Šentjakobu v Rožu?
Hvala za odgovor.
Martina Poličnik
MEFISTO
Leta 1920 je bilo med koroškim prebivalstvom še 70% Slovencev.
Leta 1920 je bilo v strukturi slovenskega prebivalstva v matični domoviniše najmanj 95% Slovencev.
Leta 2020 se na Koroškem opredeljuje za Slovence le še 13109 prebivalcev.
Leta 2020 imamo v matični Sloveniji v strukturi prebivalstva le še kakih 50% Slovencev.
Koroška se je germanizirala, Slovenija pa balkanizirala.
Med germanizacijo in balkanizacijo pa je neverjetna etnična, kulturna, miselna in vsakršna druga razlika v škodo Slovencev.
Pri tem pa še bolje kaže Koroški, kamor se seli vedno več etničnih Slovencev, kot Sloveniji, ki jo množično poseljujejo balkanci in muslimani iz Afrike ter Azije.
Pa bodite srečni in ponosni, če morete!
STAJERKA2021
Kremeniti, točno tako. Obstaja video v katerem Fajonova vabi kosovarje v Slovenijo in jim obljublja podporo. In z ozirom na število kosovarjev v Sloveniji, ji je podpora uspela. Le za koga dela ta ženska?
Kraševka
Res je. Slovenci smo tudi na RTV zastopani verjetno manj, kot 50%. Tako, da Nacionalka niti ne dela v prid Slovencem.
APMMB2
Stoletnica plebiscita na Koroškem je za Slovence žalosten dan.
Žal pa so za žalovanje v veliki meri krivi Slovenci sami.
Korošci so takrat sami odločili, da želijo živeti v Avstriji in ne Jugoslaviji.
Po razpadu Avstro-Ogerske monarhije Slovenci še nismo bili formirani kot nacija in nismo imeli nikakršne težnje po ustanovitvi svoje države. Pravzaprav so bile na razpolago tri opcije, da ostanemo v Avstriji, da se priljučimo Jugoslaviji in prav neznaten del je bil tistih, ki so imeli v mislih lastno državo.
O lastni državi je bilo težko razmišljati, saj smo bili Slovenci razdeljeni na Štajerce, Korošce, Kranjce, Primorce in Prekmurce. Takšna delitev je izhajala še iz časov vojvodstev in je bila skoraj tako trdna kot republike v Jugoslaviji s tem, da nacionalna opredelitev ni igrala bistvene vloge.
Korošci so tako imeli na izbiro, ali Avstrija, ali Jugoslavija. Odločili so se za gospodarski kriterij. Prednost so dali materialnim dobrinam in ne naciji.
Pomembno vlogo je igrala tudi krona, srbska krona in dinstija Karađorđevičev, ki je slonela na pravoslavju.
Vse to so Korošci tehtali in se odločili, da raje ostajajo v Avstriji.
Ostali so manjšina, ki pa ni dobila nikakršne pomoči iz matične države, saj je kraljevina Jugaoslavija imela popolnoma drugačne težnje. Prizadevala si je, da osvoji dele Grčije in pride do Slouna, ali da se polasti Albanije. Slovenske meje karađorđevičev niso zanimale.
Slovenci sami z Dravsko banovino vred, pa tudi niso imeli želje, da se tesneje povežejo s Korošci. Tako so bili prepuščeni sami sebi.
Med 2. svetovno vojno so se pojavili parizani, ki pa so tako, kot v Sloveniji podžigali pred vsem revolucijo, kar pa Korošcem ni bilo povšeči.
Na Koroškem ni bilo neke vneme, da se pripoji k Jugoslaviji, tako je meja ostala takšna, kot so jo določili po plebiscitu.
Največja targedija pa se je za Korošce dogodila po osvoboditvi, ko je v Jugoslaviji uspela boljševistična revolucija in ko je del manjšine postal udarna sila za širjenje revolucije.
Udba je pridobila nekaj Korošcev, jih plačevala, da so uganjali nemir. Takšna dejanja seveda niso bila povšeči ne Slovencem na Koroškem, ne Avstrijcem. Nastale so napetosti in koroški Slovenci so se potuhnili. Raje kot Slovenci so bili Windišarji in manjšina se je skrčila na minimum. Eden od usodnih korakov je bilo ljudsko štetje, ko je partija v Sloveniji zahtevala, da se Korošci pač ne dajo prešteti.
Mnogi so ta ukaz partijskega komiteja v Ljubljani upoštevali in število Slovencev na Koroškem se je drastično zmanjšalo.
Nenehno hujskanje iz Slovenije je miroljubne Korošce odvračalo o tega, da bi se udinjali kot Slovenci.
Slovenci na Koroškem živijo v normalnem, demokratičnem okolju, brez ideoloških tenzij, ki morijo Slovence v Sloveniji, zato nimajo nobene želje, da bi uvozili komunizem.
Tisti uvoz, ki je bil, je Slovenija in Jugoslavija drago plačala. Ustanovili so nekaj podjetij, ki so postala pralnica denarja, kot naprimer Elan.
Spomniti se je treba serije atentavov, ki jih je organizirala slovenska Udba pri kterih je očitno sodelocval nadebudni Danilo Tuerk.
Spomniti se je potrebno tudi legendarnega poročevalca Lojzeta Kosa, ki je več kot trideset let zastrupljal slovensko javnost s provokativnimi poročili in Celovca. Sedaj nadaljuje njegovo delo hčerka.
V takšnih razmerah se veda koroški Slovenci niso želeli opredeljevati za Slovence. Partija in udba pa sta jih nenehno silili v provokacije in izsiljevanje. Namesto da bi Slovenija vzpostavljala sožitje, je podžigala revolucijo.
Šele danes ob stoti obletnici plebiscita je pogumni predsednik Borut Pahor to neprijetno preteklost presekal. Udeležil se je proslave, ki je sicer žalosten dan za Slovence, vednar pa lahko koroškim rojakom sprava priense mnogo dobrega.
Žal pa zakrknjeni komunisti tega v Sloveniji ne morejo prenesti.
O tem nam priča poročanje RTV SLO, ki je dogodke v Celovcu pospravila med nepomemne novice nekje na srdino poročil. Podobno je levičarska falanga na Delu začinila uvodnik v Sobotni prilogi.
Sktarka tako imenovane "pozitivne sile" se ne morejo sprijazniti, da je njihov čas potekel.
Danes Evropa temeljina sodelovanju, spoštovanju, miru.
Prav to se je zgodilo na žalostni dan za Slovence v Celovcu in prav gotovo je to velik dan za koroške Slovence.Domovina jim je oprostila, oprostila je tudi nemški večini in Slovenija in Avstrija sta stopili na novo pot.
Kraševka
Res je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.