Kordiš v 500 € pomoči ob rojstvu otroka vidi "Orbanizacijo družbe", a v Sloveniji rodnost spet pada

Uredništvo
Vir foto: pixabay, Youtube
POSLUŠAJ ČLANEK
Prebivalstvo v Sloveniji je v minulem letu sicer naraslo na 2.1 milijona, a predvsem zaradi nadaljevanja priseljevanja z juga, medtem ko število rojstev že tri leta pada in je v 2018 in 2019 ponovno padlo pod 20.000 pri nas rojenih fantkov in punčk.

Tudi zaradi tega, predvsem pa v pomoč družinam v težkih koronavirusnih razmerah, se je desnosredinska vlada odločila mladim družinam pomagati z dvigom enkratne pomoči ob rojstvu otroka na 500 evrov.

A slednje so na nož pričakali v Levici. Poslanec Miha Kordiš v tem prepoznava "zelo jasno ambicijo, da se Slovenijo ukroji po zgledu Poljske in Madžarske", oziroma se izvede "Orbanizacija družbe". 

Na Domovini smo že poročali, da je bil selitveni prirast v Sloveniji (razlika med priseljenimi in odseljenimi) lani močno pozitiven. V državo se je priselilo devet odstotkov več ljudi kot leto prej, selitveni indeks na 1.000 prebivalcev pa je za našo državo znašal 7,8 kar je več od Belgije in Švedske. Večina ljudi, 78,5 odstotka, se je priselilo iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je največ po letu 2008.

Lani je bilo tako med prebivalci Slovenije 7,5 odstotka tujih državljanov. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil lani dvajseto leto zapored negativen, selitveni prirast tujih državljanov pa je bil že enaindvajseto leto zapored pozitiven.

Danes se oziramo na izobrazbeno in socialno-ekonomsko strukturo migracij v in iz Slovenije ter zanimive podatke o strukturi prebivalstva. Vir vseh predstavljenih podatkov je Statistični urad.

Med priseljenimi slovenskimi državljani v populaciji delovno aktivnih jih je imelo terciarno izobrazbo 40 odstotkov, medtem ko je bilo med priseljenimi tujimi državljani takšnih 10 odstotkov


Večina, 61 odstotkov ljudi, ki so se lani priselili v Slovenijo, je tako imelo srednješolsko izobrazbo, 26 odstotkov osnovnošolsko ali nižjo, 13 odstotkov pa višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Skoraj dve tretjini jih je bilo starih med 25 in 64 let.

Iz Slovenije se je v letu 2019 odselilo nekaj več kot 15.000 prebivalcev, od tega jih je bilo 69 odstotkov starih med 25 in 64 let. Med njimi je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 18 odstotkov odseljenih, srednješolsko 60 odstotkov, višješolsko in visokošolsko pa 22 odstotkov.

Med priseljenimi slovenskimi državljani, starimi med 25 in 64 let jih je imelo terciarno izobrazbo 40 odstotkov, medtem ko je bilo med priseljenimi tujimi državljani takšnih 10 odstotkov. Podobno je bilo med odseljenimi v isti starostni skupini. Medtem ko se je iz Slovenije izselilo 37 odstotkov slovenskih državljanov z najmanj terciarno izobrazbo, je bilo med tujimi državljani, ki so se iz države izselili takšnih 12 odstotkov. Kljub temu se je v Slovenijo lani priselilo 160 doktorjev znanosti, iz države pa se jih je odselilo 130.

Lani se je povečalo število prebivalcev Slovenije, a ne na račun večjega števila rojstev, naravni prirast je namreč zopet negativen


Več priseljenih tujih državljanov je prispevalo tudi k povečanju števila aktivnega prebivalstva v državi. V letu 2019 se je tako število zaposlenih in brezposelnih (skupaj) povečalo za skoraj deset tisoč. Od tega je bilo med aktivnimi 92 odstotkov zaposlenih.

Nekoliko pa se je lani v državi znižalo število upokojencev, ki jih je bilo 1. Januarja 532.169 oz. dve tretjini neaktivnih prebivalcev države (kamor se štejejo upokojenci, učenci, dijaki, študenti in nekateri drugi). Na drugi strani pa se je število učencev, dijakov in študentov zmanjšalo za približno 2.600.

Sicer pa je bil naravni prirast v Sloveniji lani tretje leto zapored negativen. Število živorojenih otrok je drugič po desetih letih padlo pod 20.000 otrok; rodilo se jih je 19.328 oz. 1,3 odstotka manj kot leta. Na Sursu to pripisujejo dejstvu, da v rodno dobo vstopajo številčno šibkejše generacije žensk, ki se za otroke odločajo čedalje starejše.

Desnosredinska vlada želi družine spodbuditi, da se lažje odločajo za rojstvo otrok, tudi s povišanjem enkratne pomoči ob rojstvu otroka na 500 evrov. Poslanec Levice Miha Kordiš pa v tem prepoznava "ideologijo, da je ženska stroj za rojevanje otrok in je njena funkcija v domačem gospodinjstvu postavljena za štedilnik."

Na njegovo današnje izvajanje na Odboru za finance, kjer je potekala razprava o PKP7 ukrepih, je bilo na družabnih omrežjih nekaj bolj ali manj umestnih pripomb.




Ženske se za otroke odločajo vse starejše, večina jih ob rojstvu prvega otroka ni poročenih. Leto 2019 v vrhu po številu smrti ...


Povprečna starost vseh mater, ki so rodile v letu 2019, je bila 31,1 leta, povprečna starost tistih, ki so v 2019 rodile prvič, pa 29,6 leta. Obe vrednosti sta bili najvišji doslej. Matere 57,7 % novorojenih otrok so bile neporočene. Skoraj 7 % otrok se je rodilo staršema, ki nista slovenska državljana.

Leto 2019 je bilo tudi tretje zaporedno leto po 2. svetovni vojni, v katerem je umrlo več kot 20.000 prebivalcev Slovenije, in hkrati drugo po številu umrlih. Največ ljudi je umrlo januarja 2019. Januar pa je bil tudi edini mesec, ko je umrlo več kot 2.000 ljudi. Moški so bili ob smrti v povprečju stari 73,9 leta, ženske pa 82,1 leta.

Pod črto se je število prebivalcev Slovenije lani zaradi priseljevanja povečalo na nekaj več kot 2.100.000 prebivalcev. Povprečna starost prebivalca je 43,6 leta, petina prebivalstva pa je starega 65 let ali več. V letu 2019 se je na dan rodilo povprečno 53 otrok, povprečno 56 prebivalcev na dan je umrlo, 86 se jih je priselilo iz tujine, 41 se jih je odselilo, 36 se jih je poročilo in 14 se jih je ločilo.

Kako je na vse skupaj vplival novi koronavirus?


Glede na začasne podatke je bil naravni prirast v Sloveniji v pravih desetih mesecih leta 2020 negativen, od začetka januarja do konca oktobra se je v državi rodilo 15.540 otrok (2.035 oz. 4,8 odstotkov manj kot v enakem obdobju v letu 2019), 17.575 (oz. 2,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani) prebivalcev Slovenije pa je v tem obdobju umrlo.

Število umrlih se je letos glede na obdobje 2015–2019 najbolj razlikovalo oktobra, ko je umrlo 23,7 odstotka več prebivalcev kot povprečno v oktobru v letih 2015–2019. Podatka za november še ni.

Epidemija pa je vplivala tudi na število porok in razvez. V prvi polovici letošnjega leta so se tako poročili 1.803 pari, kar je 42,6 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Hkrati pa se je manj parov razvezalo. Za ločitev se je tako odločilo 823 parov oziroma 38,4 odstotke manj kot v enakem obdobju lani.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Smo narod, ki ga verjetno v kratkem ne bo več. Komu je sploh mar?
  • 07. 01. 2024
Vse več držav se sooča z nižjo stopnjo rodnosti. Tesnobe glede premajhne populacije vse pogostejše
  • 23. 01. 2024
Dubravka Šuica, evropska komisarka: Ni dobro, da je bil v Sloveniji ukinjen urad za demografijo
  • 12. 04. 2024