Kontracepcija naših starih mam: kurjevci med nogami najboljša preventiva
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjem času, ko se o kontracepciji ponovno govori več kot kdajkoli prej – posredi pa je, kakopak, denar - pogosto naletim na komentarje, ki pravijo: ''Pa zakaj zganjate cirkus?! Včasih so bile ženske lahko brez nje, pa se niso nikoli pritoževale?!''
Kako drugače bi se obnašali do ženske, če bi pobližje poznali njeno intimno življenje!
V preteklosti so – zlasti takrat, ko so imele po 15, 20 ali več otrok – same pri sebi večkrat pregrešno razmišljale, kaj narediti, da ne bi bile vsako leto znova in znova noseče. Otroci, ki so – včasih tudi dvakrat na leto - prihajali na svet, so jih izčrpavali tako telesno kot duševno.
O tem, kako se je počutila mati, ki je gledala lačne otroke okoli sebe, si danes, ko imamo vsega v izobilju, ne moremo niti predstavljati. Raje niti ne pomislim, kakšno življenje je imela Rezika iz Bele krajine. Ko so jo vprašali, zakaj ne gre domov in skuha otrokom malo krompirja za kosilo, je odgovorila: ''Bom še malo počakala na njivi, morda bodo do takrat, ko se vrnem, doma kakšna usta manj.''
Ženske iz prve polovice 20. stoletja so na prvi dan mesečnega perila plesale in se smejale. To je bil zanje dan radosti, saj so vedele, da kljub pogostim, vsakodnevnim spolnim odnosom, niso zanosile.
So pa bile iznajdljive. In to kljub temu, da so morale biti ponižne in podložne možu in patriarhalni družbi, ki do njenih težav in tegob ni imela nikakršnega razumevanja. Za žensko je spolni odnos pomenil le ''uvodni korak'' v morebitno novo nosečnost. Če le-te dlje časa ni bilo, se je lahko zgodilo, da je župnik ubogo revo poklical k sebi in ji bral levite:''Poldka, ali ti morebiti moža odstavljaš?!''
Po vseh slovenskih pokrajinah je bilo zelo razširjeno doma pripravljeno kontracepcijsko sredstvo, ki so ga ženske naredila na preprost način: v manjši čeber so nalile vodo, vanjo so namočile koprive ter dodale še kurjevce. Zmes je po kakšnem tednu tako smrdela, da je potem, ko se je ženska z njo namazala po stegnih, odgnala še tako vztrajnega moškega.
In to kljub temu, da so bili na smrad navajeni, saj so se - če sploh - umivali le ob večjih cerkvenih praznikih.
Danes pogosto slišim, da je bila v teh starih časih v intimnem življenju moškega in ženske vse idilično. Podobno kot v Cvetju v jeseni. Omenja se tudi vzdržnost in tako imenovani ''varni dnevi''. Glede na to, da je bila nekoč spolnost ''moška pravica'' ženina pa ''dolžnost'', močno dvomim, da so eno ali drugo zakonci (moški) prakticirali.
Iz Dalmacije so potujoči trgovci prinašali kondome. Moški so jih uporabljali le, kadar so obiskovali radodajke.
Med obema vojnama, ko so se v Ameriko izselile številne Slovenke, so v novi domovini odkrile zanimiv pripomoček, ki so ga - prej ali slej - začele tudi same in to zelo na skrivaj, uporabljati.
Ti pripomočki so se imenovali care free. Pošiljale so ga tudi svojim sorodnicam in prijateljicam v Slovenijo. Pri nas so mu rekli ''kerfri''. Z njim so si ženske po spolnem odnosu z vodo očistile nožnico. Menda je ta ''kontracepcija'' celo delovala!
Ena od najbolj krutih ''kontracepcij'' v tem času je bil splav. V malodane vsaki večji vasi so imeli žensko (ponekod tudi moškega), ki je poskrbela za to, da so bili ''po pomoti'' spočeti otroci odstranjeni iz materinega telesa.
Pri tem izprijenem početju, zaradi katerega so mnoge ženske postale neplodne, nekatere so izgubile tudi življenje, si niso pomagale le z iglami, temveč tudi z nekaterimi poljskimi pridelki. Recimo z repo ali korenjem.
''Padla'' dekleta s premožnejših družin so na skrivaj pošiljali v kakšen drug kraj, recimo v Trst, kjer so počakale toliko časa, dokler niso rodile. Otroka so potem prepustile nunam, ki so imele tam zavetišče.
Nesojene mamice so se po porodu vrnile v domače kraje, kot da se ni nič zgodilo. Žal pa je marsikatero med njimi kdaj pozneje ''dohitela'' kruta usoda. Namreč: nezakonski otroci so se ''vračali'' na Kranjsko kot rejenčki.
Zgodilo se je (poznam takšen primer), ko se je zavrženi sin po spletu krutih okoliščin - in ne da bi zato kdorkoli kaj vedel - zaljubil v lastno sestro.
Še bolj krute zgodbe povezane s splavi so se dogajale po 2. svetovni vojni. Oblast je dala splavu zeleno luč šele okoli leta 1954, oziroma 1956. Splavi na ''črno'' so zelo cveteli, saj so prinašali dober, četudi krvav zaslužek.
Spominjam se zgodbe ene od medicinskih sester, ki je morala asistirati nekemu okulistu, ki je imel sobo za takšen posel kar v svojem stanovanju.
'Splavljenčke, ki so se pogosto rodili celo s petim ali celo šestim mesecem, sem metala v ajmer. V njem je gomazelo in cvililo in potem sem po ubogih bitjecih toliko časa udarjala s kolom, dokler glasovi niso utihnili. Samo en dan sem zdržala v tej službi, potem sem jo poiskala v bližnji predilnici, otroci, ki sem jih ubila, pa so se mi v sanjah prikazovali še vrsto let.''
Zaboli me srce, ko včasih slišim, da je kontracepcija grešna. Da jo spodobne ženske, ki nekaj dajo na svojo čast, enostavno ne uporabljajo.
Glede na to, da temnejšo plat intimnega življenja ženske skozi minulo stoletje precej dobro poznam, si drznem reči, da je bila prav uporaba kontracepcije tista, ki je ženski pomagala, da se je v postelji – končno že - lažje sprostila in ne nazadnje doživela tudi orgazem, ki ga prababice niso niti poznale.
Kako drugače bi se obnašali do ženske, če bi pobližje poznali njeno intimno življenje!
V preteklosti so – zlasti takrat, ko so imele po 15, 20 ali več otrok – same pri sebi večkrat pregrešno razmišljale, kaj narediti, da ne bi bile vsako leto znova in znova noseče. Otroci, ki so – včasih tudi dvakrat na leto - prihajali na svet, so jih izčrpavali tako telesno kot duševno.
O tem, kako se je počutila mati, ki je gledala lačne otroke okoli sebe, si danes, ko imamo vsega v izobilju, ne moremo niti predstavljati. Raje niti ne pomislim, kakšno življenje je imela Rezika iz Bele krajine. Ko so jo vprašali, zakaj ne gre domov in skuha otrokom malo krompirja za kosilo, je odgovorila: ''Bom še malo počakala na njivi, morda bodo do takrat, ko se vrnem, doma kakšna usta manj.''
Ženske iz prve polovice 20. stoletja so na prvi dan mesečnega perila plesale in se smejale. To je bil zanje dan radosti, saj so vedele, da kljub pogostim, vsakodnevnim spolnim odnosom, niso zanosile.
Ženske iz prve polovice 20. stoletja so na prvi dan mesečnega perila plesale in se smejale. To je bil zanje dan radosti, saj so vedele, da kljub pogostim, vsakodnevnim spolnim odnosom, niso zanosile.
So pa bile iznajdljive. In to kljub temu, da so morale biti ponižne in podložne možu in patriarhalni družbi, ki do njenih težav in tegob ni imela nikakršnega razumevanja. Za žensko je spolni odnos pomenil le ''uvodni korak'' v morebitno novo nosečnost. Če le-te dlje časa ni bilo, se je lahko zgodilo, da je župnik ubogo revo poklical k sebi in ji bral levite:''Poldka, ali ti morebiti moža odstavljaš?!''
Učinkovita kontracepcija: kokošji kakci
Po vseh slovenskih pokrajinah je bilo zelo razširjeno doma pripravljeno kontracepcijsko sredstvo, ki so ga ženske naredila na preprost način: v manjši čeber so nalile vodo, vanjo so namočile koprive ter dodale še kurjevce. Zmes je po kakšnem tednu tako smrdela, da je potem, ko se je ženska z njo namazala po stegnih, odgnala še tako vztrajnega moškega.
In to kljub temu, da so bili na smrad navajeni, saj so se - če sploh - umivali le ob večjih cerkvenih praznikih.
Danes pogosto slišim, da je bila v teh starih časih v intimnem življenju moškega in ženske vse idilično. Podobno kot v Cvetju v jeseni. Omenja se tudi vzdržnost in tako imenovani ''varni dnevi''. Glede na to, da je bila nekoč spolnost ''moška pravica'' ženina pa ''dolžnost'', močno dvomim, da so eno ali drugo zakonci (moški) prakticirali.
Iz Dalmacije so potujoči trgovci prinašali kondome. Moški so jih uporabljali le, kadar so obiskovali radodajke.
Care free izum iz Amerike
Med obema vojnama, ko so se v Ameriko izselile številne Slovenke, so v novi domovini odkrile zanimiv pripomoček, ki so ga - prej ali slej - začele tudi same in to zelo na skrivaj, uporabljati.
Ena od najbolj krutih ''kontracepcij'' v tem času je bil splav. V malodane vsaki večji vasi so imeli žensko (ponekod tudi moškega), ki je poskrbela za to, da so bili ''po pomoti'' spočeti otroci odstranjeni iz materinega telesa.
Ti pripomočki so se imenovali care free. Pošiljale so ga tudi svojim sorodnicam in prijateljicam v Slovenijo. Pri nas so mu rekli ''kerfri''. Z njim so si ženske po spolnem odnosu z vodo očistile nožnico. Menda je ta ''kontracepcija'' celo delovala!
Ena od najbolj krutih ''kontracepcij'' v tem času je bil splav. V malodane vsaki večji vasi so imeli žensko (ponekod tudi moškega), ki je poskrbela za to, da so bili ''po pomoti'' spočeti otroci odstranjeni iz materinega telesa.
Pri tem izprijenem početju, zaradi katerega so mnoge ženske postale neplodne, nekatere so izgubile tudi življenje, si niso pomagale le z iglami, temveč tudi z nekaterimi poljskimi pridelki. Recimo z repo ali korenjem.
''Padla'' dekleta s premožnejših družin so na skrivaj pošiljali v kakšen drug kraj, recimo v Trst, kjer so počakale toliko časa, dokler niso rodile. Otroka so potem prepustile nunam, ki so imele tam zavetišče.
Nesojene mamice so se po porodu vrnile v domače kraje, kot da se ni nič zgodilo. Žal pa je marsikatero med njimi kdaj pozneje ''dohitela'' kruta usoda. Namreč: nezakonski otroci so se ''vračali'' na Kranjsko kot rejenčki.
Zgodilo se je (poznam takšen primer), ko se je zavrženi sin po spletu krutih okoliščin - in ne da bi zato kdorkoli kaj vedel - zaljubil v lastno sestro.
Zgodilo se je (poznam takšen primer), ko se je zavrženi sin po spletu krutih okoliščin - in ne da bi zato kdorkoli kaj vedel - zaljubil v lastno sestro.
Po splavljenčkih s kolom po glavi
Še bolj krute zgodbe povezane s splavi so se dogajale po 2. svetovni vojni. Oblast je dala splavu zeleno luč šele okoli leta 1954, oziroma 1956. Splavi na ''črno'' so zelo cveteli, saj so prinašali dober, četudi krvav zaslužek.
Spominjam se zgodbe ene od medicinskih sester, ki je morala asistirati nekemu okulistu, ki je imel sobo za takšen posel kar v svojem stanovanju.
'Splavljenčke, ki so se pogosto rodili celo s petim ali celo šestim mesecem, sem metala v ajmer. V njem je gomazelo in cvililo in potem sem po ubogih bitjecih toliko časa udarjala s kolom, dokler glasovi niso utihnili. Samo en dan sem zdržala v tej službi, potem sem jo poiskala v bližnji predilnici, otroci, ki sem jih ubila, pa so se mi v sanjah prikazovali še vrsto let.''
Zaboli me srce, ko včasih slišim, da je kontracepcija grešna. Da jo spodobne ženske, ki nekaj dajo na svojo čast, enostavno ne uporabljajo.
Glede na to, da temnejšo plat intimnega življenja ženske skozi minulo stoletje precej dobro poznam, si drznem reči, da je bila prav uporaba kontracepcije tista, ki je ženski pomagala, da se je v postelji – končno že - lažje sprostila in ne nazadnje doživela tudi orgazem, ki ga prababice niso niti poznale.
Stališča komentatorjev na Domovini so njihova lastna in ne odražajo nujno stališč medija ali njegovega izdajaltelja.
Zadnje objave
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
V Velenju vzklikali: »Lopovi! Lopovi!«
18. 4. 2024 ob 6:00
Bo moral občudovalec Hitlerja Urban Purgar znova v zapor?
17. 4. 2024 ob 17:46
Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
17. 4. 2024 ob 16:15
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
7 komentarjev
irena
Take in podobne zgodbe o podrejenosti, trpljenju in zaničevanju žensk ter podlosti moških, ki jim vladajo, kar je seveda povzročala skozi zgodovino Cerkev, so v meni kot še zelo majhni deklici povzročile to, da nisem želela biti ženska. Tega me je bilo sram in krivično je bilo. Seveda, ker tudi fant nisem bila, sem si nakopala spolno-identitetno motnjo. Sovražila sem to, da sem ženska. Moja mama je bila zgled samostojne, samouresničene, ultra sposobne ženske - fizika, ki je živela za svojo kariero, in mi bila najvišji vzor. Samoumevno pri tem je, da se je ločila. Vaše zgodbe, gospa Milena, mi samo potrjujejo mojo odločitev, da se sama nikoli ne bom poročila, nikoli ne bom imela otrok, svoje spolne nagone zadovoljujem s samozadovoljevanjem, otrok in moških ne rabim v svojem življenju. Občudujem samostojne in srečno-same Ženkse tako kot lezbijke, ki jih še najbolj podpiram in občudujem, ker so se v svojem življenju znebile moških. Tudi cerkveni larifari o družini in blabla je preživet. Sem samostojna, v svojem življenju se obdajam samo z razsvetljenimi ženskami, ki bojo kmalu zavladale na vseh področjih.
A je moje pisanje vsaj približno tako kot Milenino sadistično vplivalo na vas s svojo grenkobo, ki jo z ostrino skalpela zareže v zavest in povzroča brazgotino, ki zlepa ne gre ven in ostane odprta rana. In vi temu rečete ''samo drugačno mnenje''?
Ne dvomim, da so Milenine zgodbe resnične, so pa vzete iz konteksta, popolnoma drugačnega življenja in jih mi sploh ne razumemo, oziroma bi za razumevanje potrebovale razlago, ki pa je Milena Miklavčič nikoli ne napiše. Samo pusti, da rana, ki jo povzroči s svojim pisanjem, gnije. Nikoli ne zakrpa ali vsaj ublaži. Se pa spomnin dveh njenih stavkov, čisto kratkih stavkov na koncu njenega pisanja: ...da ženske pozabimo, kako je prijetno v moškem objemu...in, da so bile te ženske, o katerih piše, srečne... Drugače pa ne namenja besed kakršnemu koli upanju ali tolažbi ženskam. Prepričana sem, da ima rešitev in da je sposobna potolažit, samo se boji napisati besedo Jezus, verjetno, ker bi jo imeli za Kristjanko in bi sodelovanje z levičarskimi mediji splavalo po vodi.
Tudi moja zgodba je resnična.
Sky*
Dober članek. Žal je tako, da so bile ženske skozi vso zgodovino podrejene in brez moči, kaj šele, da bi imele pravico reči ne in samostojno odločati o svojem telesu. S tem bi bilo neprimerno manj v splavih umorjenih otrok. Moški si nikakor ne morejo predstavljati, kako so se ženske počutile. Dodajam še eno pomembno podrobnost iz sedanjosti, ki doleti vsako žensko v rodnem obdobju - vložki, ki jih nujno potrebuje vsak mesec so obdavčeni po višji davčni stopnji 22%. Le zakaj?
Aljoša Vodopivec
Odličen članek, ki sem ga z veseljem prebral. Zakaj? Ker ponuja argumentiran(!) pogled na svet, ki se zdi mnogim oddaljen milijon let. Pa ni. Ok, stališča avtorice so njeno mnenje, ki je sveto, ni pa nujno, da se vsi poistovetimo s tem. In, zares kakovosten medij je lahko samo tisti, ki si upa na isti strani objaviti dve povsem nasprotujoči si mnenji o isti stvari ter pri tem ohraniti trdno stališče. Samo to je znamenje svobode. In to Domovini uspeva.
sokol
Tudi mene je zmotilo mnenje o kontracepciji. A to mnenje je potrebno razumeti v kontekstu vsebine. V današnjih razmerah, z današnjim vedenjem in znanjem je kontracepcija vse kaj drugega kot blagoslov.
V tistem času, sploh, ko poznaš zgodbe, kakršne pozna Milena, pa je bila verjetno za ženske res odrešilna. Ne, ni rešila problema razčlovečene ženske. Še vedno je bila ponižana in brez dostojanstva. A ji je bilo v tej situaciji verjetno lažje zdržati.
Prav je, da iskreni.net osvešča o problematiki kontracepcije. Danes so drugačni časi. Danes žena lahko spoka od nasilnega moža alkoholika (ampak iskreni.net leta in leta dela na preventivnih programih in člankih, da do takih zvez in takih moških sploh ne bi prišlo!), včasih pa je - ne le morala z njim potrpeti - prenašati je morala še posilstva in preživeti kopico otrok. Verjamem, da je v taki situaciji kontracepcija za njih bila odrešilna.
G. Jaša, mislim, da je dobro poznati preteklost in spoštovati človeka kot je Milena, ki opravlja izjemno poslanstvo - tudi če se z njenim mnenjem ne strinjamo (čeprav še enkrat - potrebno ga je prebrati v kontekstu). Ob takih člankih se sama še toliko bolj zavem, kako pomembno poslanstvo opravlja iskreni.net s svojim delom na preventivi in spodbujanjem medsebojne iskrenosti.
Akbara
Če bi morali biti tudi možakarji (naj bo pred 100 leti ali pa danes) noseči in roditi, ne da bi imeli kakršenkoli nadzor nad tem, kasneje pa otroke (večinsko) vzgajati, bi bili tudi njihovi komentarji drugačni;).
[email protected]
Lahko si še tako zatiskamo oči, kako je bilo nekoč vse idealno! Daleč od tega, predvsem pa za ženske! Umrlo je ogromno dojenčkov, pa tudi žensk na porodu. Mnoge so bile izčrpane od stalnih nosečnosti in rojevanja. Pogosto zanje ni imel nihče razumevanja, tako kot piše gospa Miklavčičeva. Seveda pa niso bili vsi moški take "živali", nekateri so bili tudi človeški in so spoštovali svoje žene. Sicer pa - kako pa je danes?Še to - za tiste, ki ne veste, na Primorskem rečemo menstruaciji "fešta", kar pomeni praznik, torej, ženska, če ni (bila) že spet noseča, se je veselila, je bila fešta, je bil praznik.
Nejc Škoberne
Mnenja komentatorjev na Domovini so njihova lastna in ne odražajo nujno stališč uredništva Domovine.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.