Konferenca SD: Je novi program sploh izvedljiv, ali bodo ostale le obljube in boj proti Janši?

vir: Youtube, Socialni demokrati SD
POSLUŠAJ ČLANEK
"Vedno sem se sposobna pogovarjati z vsakim in iskreno verjamem, da nas raznolikost bogati," je v današnjem govoru dejala prva dama Socialnih demokratov Tanja Fajon. Danes je namreč v Cankarjevem domu potekala konferenca te stranke, na kateri so obravnavali osnutek novega programa.

Kljub povezovalnim besedam pa se, kot ugotavljamo v komentarju uredništva, pozicija SD-ja v ideološkem in političnem smislu ni spremenila, in čeprav se stranka trudi ubrati svež in volivcem privlačnejši pristop, pa sprememb njenega delovanja ne moremo pričakovati; še vedno namreč obstajajo velika razhajanja med besedami in dejanji.


Socialni demokrati so svoj novi program zastavili široko: osnutek z naslovom Nov začetek v veliki meri temelji na predlogih ljudi, ki so jih posredovali na večmesečni turneji po Sloveniji, in predstavlja strankino vizijo razvoja Slovenije do leta 2030. V nadaljevanju se bo odvijala javna razprava, kjer bosta po navedbah veljakov SD-ja s politiko sodelovali tako stroka kot civilna družba.

SD bi uvedla volilno pravico pri šestnajstih


SD naj bi se po lastnih navedbah usmerila v konkretno, vsebinsko reševanje težav, ki pestijo slovensko družbo. Tako v ospredje postavljajo dvig minimalne plače na najmanj 800 € in pokojnin na 700 €. Hkrati bi skrajšali delovni teden na 32 ur, obenem pa povečali produktivnost, inovativnost, ozelenjevanje in internacionalizacijo podjetij, za kar bi namenili dodatnih 700 milijonov evrov. "S svojo odlično ekipo strokovnjakov in gospodarstvenikov Socialni demokrati Sloveniji zmoremo vrniti gospodarski razvoj," je dejala Fajonova.

Prav tako obljubljajo brezplačni (ali bolje rečeno, javno financirani) vrtec za vse otroke, brezplačno šolsko prehrano in učne pripomočke. Podali bi se tudi v gradbene projekte, saj predlagajo izgradnjo 10.000 javnih stanovanj ter povečanje kapacitet v domovih za starejše za 2.000 mest, zagotovili pa bi tudi 5.000 dodatnih študentskih postelj. Prav tako bi ves tovorni promet s cest prestavili na železnice. Po pričakovanju so izrazili tudi podporo javnemu zdravstvenemu sistemu.

Kot zanimivost omenimo, da SD predlaga uvedbo volilne pravice že pri šestnajstih letih. Fajonova je v govoru napovedala posebno skrb za duševno zdravje mladih: "Vlada jim je v času epidemije naredila nepopravljivo škodo, in ob tem molči," meni.

Ideološka pozicija se ne spreminja, sodelovanja z drugače mislečimi ni pričakovati


Bistveno pa je, da se posvetimo tudi politični poziciji in ideološki usmeritvi, na kateri SD hoče voditi Slovenijo. Fajonova je v začetku svojega govora dejala, da je v Ljubljani ob preteklih protestih prvič v življenju občutila strah (a ne pred protestniki, pač pa pred policijo, ki naj bi po njenem izvajala represijo v imenu vlade). Dejala je, da je njena stranka pripravljena na vrnitev Slovenije v demokratično in pravno državo; sedanje stanje vidi kot represijo in teptanje svoboščin. Vladi očita tudi avtoritarno vladanje ter brutalno poseganje v neodvisne medijie in v pravosodje.

Slovenija po njenem zato izgublja mednarodne zaveznike, saj, tako Fajonova, Janez Janša Slovenijo sramoti in ne predstavlja obraza naše države. Izpostavila je tudi pomen odprte javne razprave in dodala: "Vodijo me vrednote združene Evrope in ne Orbanovega nacionalizma! /.../ Dvigniti moramo glas, ko so ogrožene pravice manjšin, istospolnih, begunci, otroci in ranljivi ljudje."

"Pri meni je dobrodošel vsak, ki verjame v vrednote naše družbe: solidarnost, enakost, pravičnost in spoštovanje," je povedala in dodala, da ne sodi in ne zavrača vnaprej.

KOMENTAR: Rok Frelih
Imamo demokracijo le takrat, kadar vlada leva opcija?
Današnja konferenca, pa tudi ostale aktivnosti SD-ja, kažejo, da si želijo postati vodilna stranka KUL-a. Kljub samozavestnemu nastopu Fajonove pa med besedami in dejanji SD-ja ostaja ogromen prepad. Res je, da so s terenskim pristopom bolj v stiku z ljudmi in da v siceršnjo vsebinsko praznost skušajo vnesti nekaj vsebine, a predlogi so težko ali celo neizvedljivi: stanovanjski načrt je pred kratkim matematično ovrgel Tomaž Štih in tudi v zmogljivost železniške infrastrukture lahko podvomimo, če izpostavimo le dve točki. Tudi predlog o uvedbi volilne pravice lahko označimo za nekoliko divji, res pa je, da bi mobilizacija uporniških mladostnikov SD-ju več kot koristila. A najbolj bode bode v oči tipična KUL-ovska kontradiktornost: govoriti o povezovanju in hkrati zavračati sogovornike ali govoriti o sprejemanju različnih mnenj in zavračati vse, ki mislijo drugače, ni ravno znak konstruktivnosti. Spomnimo, KUL stranke so podpisale sporazum, da ne bodo sodelovali s tistimi, ki "kolaborirajo" z Janšo. Jasno je, da bistvo usmeritve SD-ja ostaja boj proti trenutni vladi oziroma njenemu predsedniku. Ne glede na obljube o "novem začetku" se navznoter torej ni spremenilo nič in ob vehementnosti govora s protivladno vsebino je program postal postranska stvar. Misli Fajonove bi lahko parafrazirali takole: "Demokracija je samo takrat, kadar vladamo mi!" In ravno takšen odnos do drugače mislečih potaplja demokracijo. Prav tako iz govora Fajonove veje neko nerealno dojemanje realnosti: izrazila je strah pred policijo, in ne pred nasilnimi protestniki; izrazila je nasprotovanje vplivanju na medije, a ni odgovorila na vprašanje, kdo nanje vpliva sedaj. Kakšnim evropskim vrednotam sta torej zavezani tako Fajonova kot stranka? So to vrednote vsiljivega in izključevalnega progresivizma? Verjetno da; vrednote, na katerih so krščanskodemokratski državniki stopili na pot povezovanja stare celine, to zagotovo niso.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki