Konferenca o prihodnosti Evrope: EU bi prisluhnila državljanom, a potrebne bodo spremembe evropskega prava

Danes se v Strasbourgu zaključuje zadnje plenarno zasedanje o prihodnosti Evrope. Na njem bodo potrdili predloge, ki so jih oblikovali v okviru konference, ki se je začela 9. maja lani. S predlogi so lahko sodelovali tudi državljani EU, ki so se udeleževali dogodkov v okviru konference ali pa svoje prispevke podali prek posebne spletne platforme.

Skupščina bo predvidoma potrdila predloge na več področjih, med drugim tudi na področju podnebnih sprememb in okolja. Poudarek je tudi na večji energetski varnosti Evrope in energetski neodvisnosti EU.

Namen konference je prisluhniti državljanom EU

Kot je povedal Manfred Weber, vodja Evropske ljudske stranke, se na konferenci zaključujejo predlogi na številnih področjih. Glavna ideja je, po Webrovo, da potrebujemo močnejšo, bolj efektivno, demokratično in ambiciozno Evropsko unijo.

Sama Konferenca o prihodnosti Evrope je skupna pobuda Evropskega parlamenta, Sveta EU in Evropske komisije. Njen namen je prisluhniti Evropejcem in Evropejkam ter jim dati besedo o prihodnosti Evrope. To poteka v okviru vrste razprav in pogovorov pod vodstvom državljanov in državljank.

Kot so povedali v vseh treh organih, Komisiji, Svetu in Parlamentu, so se zavezali, da bodo prisluhnili Evropejcem in Evropejkam ter na podlagi priporočil Konference tudi ukrepali, v okviru svojih pristojnosti. Tako so lahko ljudje iz vseh delov Evropske unije v okviru posebne digitalne platforme in evropskih, nacionalnih ter drugih dogodkov izmenjali svoje zamisli.

Področij, ki jih obravnava Konferenca, je devet. Ta pokrivajo področja kmetijstva, zdravstva, gospodarstva, večje demokracije, migracij, medijev, digitalnega prehoda, prava in izobraževanja. Sklepni dogodek, na katerem bodo predlogi potrjeni, bo 9. maja v Strasbourgu, na katerem bo izvršni odbor konference predloge poslal predsednikom Komisije, Sveta EU in parlamenta.

12 % predlogov, ki jih je prejel odbor konference, bi zahteval spremembo veljavnih pogodb Evropske unije, če bi želeli, da se izvajajo. Kot je pojasnil Alberto Alemanno, profesor evropskega prava z univerze HEC v Parizu, bi ideje zahtevale bodisi institucionalne spremembe bodisi prenos novih pristojnosti na področju izobraževanja, zdrastvenega varstva, davkov in energetike.

Po oceni podpredsednice Evropske komisije Vere Jourove pa je ta številka celo višja. Tako naj bi spremembo pogodb po njenem mnenju potrebovalo skoraj 50 % predlogov. Organizatorji konference so sporočili, da bo izvajanje priporočil potekalo v skladu z običajnim zakonodajnim postopkom, ki poteka v Evropski uniji. To bi lahko povzročilo nelagodje v Evropski komisiji, saj je ta predhodno dejala, da ni pripravljena sprejeti takšnih postopkov.

Poudarek predlogov je na okoljski tematiki

Ena izmed najbolj pogostih tematik, ki se je pojavljala v zadnjem času, je seveda okoljska. Predlogi tako tudi zahtevajo »ozelenitev evropskih mest«. Ustvarjanje bolj trajnostnih mest mora biti prednostna naloga politike EU, menijo predlagatelji. Ti so zapisali, da mora biti zeleni prehod hiter, še posebej glede na potrebo EU, da ustavi svojo odvisnost od ruskih fosilnih goriv.

Tako npr. Odbor evropskih državljanov številka 3 predlaga 51 ukrepov, ki imajo tri različne vidike: trajnosten in varen cestni promet, umestitev narave v središče razvoja mest in širitev, obnova ter varstvo naravnih ekosistemov v mestih. Omenjene rešitve so zelo radikalne, saj na primer zahtevajo prioritiziranje kolesarjev in pešcev napram voznikom.

Problem pa je v tem, ker seveda omenjene rešitve ne bi bile ravno poceni. Tako že po strategiji za biotsko raznovrstnost 2030, ki je bila sprejeta leta 2020, predlaga dodelitev najmanj 20 milijard evrov na leto za spodbujanje naložb, ki spodbujajo »urbano zeleno infrastrukturo« in podpirajo program EU za varstvo biotske raznovrstnosti.

Za pravno državo in urejene migracije

Pomembno področje so tudi migracije. Predlagana je okrepljena vloga EU pri zakonitih in nezakonitih migracijah. Pri slednjih se pobudniki zavzemajo za povečanje transparentnosti delovanja organizacije Frontex, EU pa naj bi se bolj angažirala pri integraciji migrantov v družbo. Za temi predlogi stojijo v Stranki evropskih socialistov. Ti predlagajo, da bi bila potrebna pravična delitev odgovornosti, sploh na področju azilne politike. Zagovarjajo nova pravila o azilu in migracijah, ki bi jih vodilo načelo solidarnosti.

Pomembno je tudi področje prava oziroma upoštevanja načel pravne države. Tu bi se skušalo omejiti kršitve pravne države in dati Evropski uniji ustrezne mehanizme za rešitev teh problemov. Seveda ni dvoma, da bosta tu najbolj na udaru Madžarska in Poljska. Tako na primer že 30. maja sledi zaslišanje Madžarske v okviru procesa po 7. členu Pogodbe o EU, ki omogoča odvzem glasovalnih pravic državi kršiteljici evropskih vrednot.