Konec turške dvojne igre? Obama: lovili bomo teroriste v katerikoli državi bo potrebno

POSLUŠAJ ČLANEK

Že nekaj let igra Turčija v sirski krizi dvojno igro. Na eni strani je članica zveze NATO in tako hoče zagotoviti red na sirskem ozemlju, na drugi strani pa pušča jugovzhodno mejo slabo varovano, s tem omogoča vojakom Islamske države prosti prehod in na račun njihove nafte tudi nekaj zasluži.

Sedaj je ameriška delegacija od turških oblasti zahtevala, da končno nekaj naredijo za zajezitev evropskih ekstremistov, ki preko turške meje vstopajo na območje pod nadzorom Islamske države. Prav tako od njih zahtevajo rešitev problema ISIS-ovega prekupčevanja z nafto na turškem ozemlju, s katerim ISIS zasluži 1,5 milijona dolarjev na dan.

Ameriški in turški odnosi so razrahljani že od leta 2003, ko Turčija ni dovolila, da bi tudi iz njenega ozemlja ameriške enote začele napad na iraški režim. V zadnjem času pa so se ti še poslabšali, saj so Američani pred nekaj meseci odkrili dokumente, ki kažejo na močne vezi med Turki in islamskimi militaristi v Raki.

Ne glede na vse to pa ima Turčija tako močno pozicijo prav zaradi tega, ker je konfliktu v Siriji najbližja članica NATO pakta in ima s to državo zelo dolgo mejo. Zaradi tega ji dopuščajo veliko več kot komurkoli drugemu.

A turška pozicija se je po sestreljenem ruskem letalu poslabšala, saj je embargo turških izdelkov Rusiji in zaustavitev projekta ruskega plina za Turčijo hud udarec. Prav tako se Turki bojijo oborožitve sirskih Kurdov s strani Rusije. Edina njihova prednost v tem trenutku je, da bi z zaprtjem Bosporske ožine celotno rusko črnomorsko floto zaprli v breizizizhoden položaj.

Analitiki so prepričani, da bo celotna situacija turških odnosov z Rusijo pomenila tesnejšo povezavo Turčije z ZDA, kar pa pomeni, da bo morala tudi Turčija narediti kaj več. Prvi ukrpe je seveda zavarovanje meje, če Turčija pri tem ne bi bila uspešna pa se omenja celo napotitev 30.000 ameriških vojakov v Turčijo, ki bi varovali jugovzhodno turško mejo.

Obama: teroristom preprečiti pot do orožja

Ameriški predsednik Barack Obama je v današnjem televizijskem nagovoru spregovoril o zadnjem streljanju v San Bernardinu, ki ga je označil kot teroristični napad z namenom ubijati nedolžne ljudi. Po njegovem mnenju morajo ZDA narediti več pri tem, da potencialni napadalci ne bodo prišli do orožja, državne organe pa je pozval k preučitvi viznega programa, prek katerega je tudi ženska napadalka v San Bernardinu vstopila v državo.

Pozval je k enotnosti, "ne obračajmo se eden proti drugemu in dopustimo, da bi ta boj bila vojna med Ameriko in islamom. Če želimo premagat terorizem moramo doseči, da bo muslimanska skupnost naš največji zaveznik, raje kot da jih odrivamo proč zaradi sumov in sovraštva".

Obama je povedal še, da je terorizem stopil v novo fazo od velikih napadov Al Kajde, do manj kompliciranih dejan posameznih ekstremistov. Dodal je, da bodo ZDA še vedno bombardirala cilje Islamski držav predvsem na področju infrastrukture za pridobivanje nafte, ter da bodo urili upornike na ozemlju Iraka in Sirije. "Naša vojska bo lovila teroriste v katerikoli državi bo to potrebno" je še poudaril.


Avstralski zakon o ekstremistih

Avstralija je sprejela novo protiteroristično zakonodajo, ki omogoča odvzem državljanstva ljudem z dvojnim državljanstvom, ki so vpleteni v teroristične aktivnosti. Preprečiti želijo preprečiti odhajanje in vračanje svojih državljanov na krizna žarišča pod vplivom ISIS-a ter imeti zakonsko podlago za tovrstno ukrepanje proti njim.

V vrstah Islamske države se naj bi borilo 90 avstralskih državljanov, približno polovica naj bi imela dvojna državljanstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike