Konec miru za kristjane v Evropi: vse več netolerance, diskriminacije in skrunitev

POSLUŠAJ ČLANEK
Avstrijska nevladna organizacija "Observatory on Intolerance and Discrimination against Christians in Europe", ki se ukvarja predvsem z raziskavami in ozaveščanjem na področju diskriminacije kristjanov v Evropi, je izdala svoje letno poročilo, ki prinaša zanimive zaključke.

Za leto 2018 opažajo, da se je povečala raven dokumentiranih napadov na cerkve, krščanske simbole in pokopališča po celotni Evropi. Kar pa ne zajema celotne slike diskriminacije in kristjanofobije, ki se dogaja, saj raziskava govori le o ustrezno dokumentiranih dogodkih.

Svoje mesto v poročilu pa je dobil tudi primer iz Slovenije.

Zaskrbljenost organizacij in posameznikov


"Vidimo podjetja, ki jih vodijo kristjani, napadena; poulični pridigarji aretirani; siljenje kristjanov, da izbirajo med svojimi vrednotami in poklicem; krščanske študentske skupine utišane; arbitrarno zanikanje azila krščanskim migrantom ter napade na starševske pravice preko prekomernega vmešavanja države. Temeljne pravice so nepomembne, če jih ne moremo prosto živeti vsi Evropejci," je zapisal direktor omenjene organizacije.

Zanimivo opažanje dogajanja pa je podal tudi britanski nadškof Paul Gallagher, ki pravi, "da je zaskrbljujoča rast tega, kar papež Frančišek imenuje "reduktivni pristop" do razumevanja svobode veroizpovedi. Namreč ta pristop si želi religijo reducirati na tiho obskurnost individualne vesti oziroma verujoče zapreti v cerkve, sinagoge in mošeje. Tak pristop pa zanika realno svobodo religije oziroma prepričanja in legitimno vlogo religije v javnosti. Zanikanje tega pristopa hrani netolerantnost in diskriminacijo proti kristjanom, ki postaja še "zadnji sprejemljivi predsodek" v marsikateri družbi."

Primeri napadov postali stalnica


V letu 2018 je Observatorij dokumentiral preko 300 incidentov po celotni Evropi. Primerjalno so leta 2017 dokumentirali preko 275 primerov, leta 2016 pa preko 250. Opažajo, da se je povečal vandalizem in požigi po cerkvah v Evropi. Na drugi strani pa so opazili manj primerov nasilja nad krščanskimi iskalci azila v begunskih taboriščih, kar pa je lahko rezultat tudi tega, da je takih taborišč manj kot v preteklih letih.

Denimo v Avstriji so zabeležili več požigov, napad na samostansko skupnost na Dunaju, kjer so neznanci oropali menihe ter jim zadali resne telesne poškodbe. V Belgiji je v letu 2018 najbolj odmeval napad na škofa v Liegu, kjer so mu med ropom grozili s smrtjo.

Napadi na cerkve v Franciji so postali skoraj vsakodnevni pojav. Tako je bilo samo v regiji Loire-Atlantique in Morbihan napadenih 10 cerkva. Vedno pogostejše pa so načrtne provokacije med obredi, ko neznanci vdrejo v cerkve ter vzklikajo "Allahu Akbar".

Verska nestrpnost in vandalizem pa se nista ustavila niti pri svetih krajih, kot je Lurd. Kip Marije v Lurdi je bil napaden v maju 2018. Dva mladostnika sta kamenjala kip in ga uspešno prelomila na pol. Svetovno znano Pieta pa so uspeli umazati z grafiti.

V slovenskem parlamentu problematizirali omenjanje Boga


Avtorjem omenjene raziskave pa se ni izognil tudi nenavaden primer iz Slovenije.  Kot pišejo, je levičarski član parlamenta, Franc Trček, od predsednika DZ Mateja Tonina zahteval opravičilo, ker je svoj govor končal z "Bog živi Slovenijo".

"Trček je argumentiral, da so besede kršile Ustavo RS, ki zahteva ločitev Cerkve od države," navajajo in dodajajo, da je Tonin odvrnil, da se ne namerava opravičevati, saj ustava prav tako varuje pravico do svobode govora.

Naslednje leto si bo Slovenija v poročilu mesto najbrž "zaslužila" zaradi zadnjih nestrpnih napadov na katoličane s skrunitvijo cerkvenih zidov z napisi "smrt klerofašizmu", o čemer smo že poročali.

Celotno poročilo z navednimi dokumentiranimi primeri si lahko preberete tukaj.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30