Danska socialdemokratska stranka je ta teden sprejela nov zakon, ki pomeni nadaljevanje politike, ki ravno ne spodbuja prihoda migrantov na Dansko. Nov zakon tako od migrantov, ki prejemajo socialno pomoč na Danskem, zahteva, da opravijo 37 ur javnih del na teden. Le na takšen način bodo socialno pomoč lahko obdržali.

Primer Danske je zanimiv, ker spremembe že od leta 2019 uvaja ravno socialdemokratska stranka pod vodstvom premierke Mette Frederiksen. Ta ima na Danskem precej drugačna stališča od slovenski Socialnih demokratov, na kar je s svojim tvitom opozorila tudi predsednica SD Tanja Fajon.

V prispevku opozarjamo tudi na vse več prošenj za dodelitev denarne pomoči v Sloveniji, kar bo verjetno pomenilo, da se bomo kmalu soočili z vprašanjem ali slediti danskemu modelu.

Danska vlada je v torek sporočila, da bodo morali migranti na Danskem, če bodo želi prejemati socialno pomoč, opraviti najmanj 37 ur raznih javnih del na teden. Danska vlada je načrt zasnovala zato, da pomaga migrantom pri asimilaciji v družbo.

Vlada želi uvesti novo delovno logiko, kjer so ljudje dolžni prispevati in biti koristni. Če ne najdejo redne zaposlitve, pa bodo po novem morali delati za socialno pomoč. Takšen zakon je sprejela danska vlada, v kateri ima glavno besedo socialdemokratska stranka. “Preveč let smo številnim delali medvedjo uslugo, ko od njih nismo zahtevali ničesar,” je dejala danska premierka,

Novo pravilo bo najprej veljalo za tiste, ki so socialno pomoč prejemali tri do štiri leta, niso pa dosegli določene stopnje šolanja in znanja danskega jezika. Njihova delovna obveznost bo najmanj 37 ur na teden. Po podatkih danske vlade šest od desetih žensk z Bližnjega vzhoda, severne Afrike in Turčije ni del danskega trga dela. Načrt zato predvideva, da naj bi na trg dela vključili 20.000 ljudi, tako da bi jim s pomočjo uradov lokalne uprave poiskali eno od oblik dela.

Šlo bi za delo na plaži, pobiranje cigaretnih ogorkov ali plastike, pomoč pri reševanju različnih nalog v podjetju. Danska vlada si namreč želi, da bi priseljenci šli od doma in delali.

Premierka in voditeljica danskih Socialnih demokratov Mette Frederiksen za razliko od svoje slovenske kolegice Tanje Fajon meni, da je prav, da migranti, ki ne delajo, dobivajo pa socialne transferje, družbi tudi kaj vrnejo.

Migracije in integracija sta postali ključni temi za volivce na Danskem, ki že ima eno najstrožjih politik priseljevanja v Evropi. Po uradnih statistikah je 11 odstotkov od 5,8 milijona prebivalcev Danske priseljencev, 58 odstotkov od teh pa je državljanov države, ki jo Danska uvršča med “nezahodne”. Zato si je sedanja danska vlada pod vodstvom socialdemokratske stranke, ki je na oblasti od leta 2019, že pred časom zastavila tudi cilj nič prošenj za azil. Od 1. januarja do 31. julija letos jih je Danska prejela le 851.

Kaj pa pri nas?

Samo leta 2019 se je v Slovenijo priselilo 15.335 tujcev iz držav nečlanic EU, velika večina z Balkana. Skoraj 8 tisoč od teh je v Sloveniji vložilo vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Gre večinoma za otroke, pa tudi žene, ki so jih tuji delavci v Sloveniji prijavili po zakonski možnosti združevanja družin. S tem pa si pridobijo pravice do slovenskih socialnih transferjev. Slednje sovpada s skokovitim naraščanjem prejemnikov denarne socialne pomoči. Kljub rekordno nizki brezposelnosti in gospodarski rasti je teh skoraj petnajst tisoč več kot leta 2018 in sicer 110 tisoč. Registrirano brezposelnih je v Slovenij trenutno manj kot 70 tisoč.

Predsednica stranke SD Tanja Fajon je kljub tem podatkom že sporočila, da se s takšno politiko ne strinja. Fajonova je na zaskrbljenost glede danskega predloga že opozorila v internih razpravah, podprla pa je tudi napore Evropske komisije, ki preučuje, ali so danski ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo.

Socialni demokrati so leta 2016 na svoji spletni strani in v sporočilu za javnost zapisali, da pozivajo k »oblikovanju kakovostnih in celostnih politik integracije v Sloveniji, ki se bodo oblikovale in izvajale s pomočjo koordinacije vseh pristojnih ministrstev: od notranjega in zunanjega preko socialnega, gospodarskega in ministrstva za izobraževanje.« Danski primer je zagotovo eden izmed takšnih, ki pomenijo celostno politiko integracije, ob tem pa imajo z migranti že veliko izkušenj.

21 KOMENTARJI

  1. A ni dovolj, da migranti delajo otroke namesto Dancev, ki se jim tega ne da več? V tem so zelo produktivni. Nekateri imajo tudi več žen in temu seveda primerno število otrok.

    Naj grejo delat tudi Danci – otroke seveda!

  2. Ja ni kaj, Tanja. Brez dela ni jela. Tako so govorili naši starši in stari starši.

    Ampak za “prvorazredne”, ki so navajeni živeti od žuljev drugih, je pa povsem korektna odločitev danske premierke gotovo malo nenavadna.

    Denar ne raste na drevesu, gospa Tanja!

  3. Kdor hoče razumeti današnji duh časa, mora razumeti Hollywood. Povprečen zahodnjak je Hollywoodski produkciji izpostavljen vsaj 2 uri na dan. Hollywood pa je vrednotno skrajno liberalen, ateističen in dekadenten. Če si tem vrednotam izpostavljen dve uri na dan, ti v roku nekaj let ali desetletij popolnoma spremenijo pogled na svet. Sploh če se podajanje teh vrednot dogaja v obliki filmov in serij.

    Seveda ni vse, kar pride iz Hollywooda dekadentno. Toda velik del produkcije je in to je tisto, kar dela razliko. Quentin Tarantino bi bil v 70tih letih klošar. Danes pa je z svojo ostudno produkcijo ljubljenec Hollywooda. In sploh ni več subtilen. Najbolj šokantno dejstvo Hollywooda zadnjih let je, da so nehali biti subtilni, kadar gre za vrednotna in politična sporočila.

    Kar je lepa priložnost za prebujenje in bojkot. Če bi namesto pred ekrani, tistih nekaj ur na dan preživeli v aktivnem druženju s svojimi najbližjimi, bi bil svet lepši.

    Hitler je hipnotiziral Nemce, pa je imel dostop do njih kvečjemu nekaj ur na teden. Hollywood ima neprestan dostop v vsak naš dom. Počasno pranje možganov se dogaja že več desetletij in pušča hude posledice na morali Evropejcev in drugih zahodnjakov.

    • Rudolf, evo, priznam, jaz Tarantina res rada gledam 🙂 Mea culpa. Inglorious basterdz (film narabnost obožujem), Django, Hateful 8, Once upon a time in Hollywood, Pulp Fiction in Reservoar dog sodijo celo med moje najlnubše filme. Moji najljubši režiserji so sicer italijan Fellini, Rus Tarkovskij in avstrijec Haneke, a Boh pomagaj, Tarantinov smisel za parodijo je tudi mene povsem očaral. Sam povem, no. Si prepričan, da si videl vse njegove filme? In da so res tako plehki?

    • Tarantino je ravno kontra temu za kar ga ti označuješ. On ravno s tem nastavlja ogledalo Američanom, ki pa glede razumevanja njegovih filmov in sporočil pogrnejo na polni črti. Tako kot ti. Pejd raje Sam doma gledat, mogoče ta film ne bo prezahteven za tebe🙃

      • Ta komentar je lep prikaz, kako oblastnikovo povelje, naj smešijo vse, ki so z njim ne strinjajo deluje. Sedaj je napačen že okus, sedaj gazijo staro civilizacijsko pravilo: “O okusih se ne pogovarja.”

  4. Zelo dvomim,da bi Tanjina stališča naletela med našim prebivalstvom na ugoden odmev.Še bolj pa dvomim,da bi bila ta njena stališča kdaj predstavljena na RTV-ju.Če pa že bodo,se bo ona gladko zlagala in ne da bi trenila z očesom,vse skupaj kategorično zanikala,ter druge obtožila laži.ŽE VIDENO!!!Ljudi zelo moti,da se socialne pomoči deli tako širokogrudno,saj nima smisla hoditi v službo,če ne dobiš nič več kot tisti na sociali.Pravzaprav tisti na sociali lahko dela še malo na črno(čas ima) in živi mnogo bolje od zaposlenega.

  5. Preko delovnega okolja se priseljenec najlažje integrira v zahodno družbo, razvija delovne navade, usvaja kulturne vzorce države, v katero se je priselil. Se skratka na nek način resocializira. In Tanjo Fajon skrbi, da bi kdo od priseljencev delal in se integriral v družbo, namesto se šel zgolj šport črpanja socialnih transferjev, tudi preko pridelovanja mase otrok? Mislila sem, da sem od naših komunistov doživela vse, tvit TF pa je novo dno norosti in sprevrženosti. Kako ima ta ženska sploh brezsramni pogum, da ljudem pogleda v obraz? Ka kdo pa zagotavlja socialne transferje, ki jih država deli? Tisti, ki delajo! Ene prav zares nič ni sram.

    Katastrofa!

    • Ula, se strinjam.
      Fajonova izgublja kompas! Ona bi samo delila, kar ni zaslužila!
      Sicer pa, Ula, naj ga kar tako biksa do volitev, bo za večino toliko lažja odločitev za – SDS!

  6. Ker Fajonova ne more imeti otrok,naj posvoji par Avganistancev.Tam naj jih uči živeti brez dela.Za njo tako ali tako ni problema za denar.Če bo pa zmanjkalo,bo pa Soroš primaknil.

  7. Moram reči, da se praskam po glavi, da bi razumel, kaj ima Tarantino z Slovenskimi komunajzarji, ki se seveda ne morejo primerjati z nobenimi pripadniki socialnih demokratov v EU? Da je njegova produkcija ostudna? Bojim se, da je to zelo, zelo osamljeno mnenje. Sicer pa filmi lahko vplivajo na gledalca le toliko kot dopusti.
    Odlična ideja Danske premierke, koga in zakaj bi to lahko motilo ne vem, vem pa, da Slovenski komunajzarji tu povsem v prazno kažejo mišice. To pa bi lahko bilo ostudno.

  8. Tanja Fajon, evro-poslanka in predsednica opozicijske parlamentarne stranke SD, ki je prva ideološka, politična, kadrovska in premoženjska dedinja nekdanje totalitarne stranke komunistov (ZKJ/ZKS), /kar javno potrjujejo tudi obredno (prik)lanjanje vodstva stranke pred spomenikom Borisu Kidriču/, je očitno spregledala, prespala, pozabila ali taktično zamolčala, da je “delo” ena ključnih etičnih vrednot komunistov in social-demokratov, ki so nam desetletja agit-propovsko “vbijali” v splošno zavest parolo: “Delu čast in oblast!”

    Skozi vse krvave revolucije, državne in družbene prevrate so ideološko-propagandistično “farbali” svoje vojščake, da je “svetovni proletariat” v zgodovinskem spopadu med “kapitalom” in “delom” brezprizivno, dejavno in borbeno na strani “dela”.

    Ideologi in operativni oznanjevalci delavskega samoupravljanja v propadlem Titovem in Kardeljevem sistemu samoupravnega socializma so nam slikali “raj pod Triglavom”, ko bomo pošteno “plačani/nagrajeni” po “delu” oz. po prispevku k skupnemu dobičku/kapitalu v družbenem lastništvu.

    Zdaj pa nenadoma za predsednico SD in evro-poslanko v klubu evropskih social-demokratov Tanjo Fajon “delo” ni več ne vrednota in ne ključna osnova posameznikove dostojne osebne in družbene eksistence. Pred večpomenski pojem in večplastno družbeno vlogo “dela” pragmatično in prilagodljivo postavlja od (ne)koga podeljeno družbeno “miloščino”, socialno “glavarino”, ki človeka-prejemnika nehumano reducira na politično podrejen, pasiven in neprostovoljen “predmet/objekt” skrajno birokratsko selektivne, kratkovidne in ozkosrčne državne socialne politike.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime