Končno dobivamo evropsko Srbijo?

Pogledi

Rok Frelih

Komentarjev: 33
Protestnik maha s srbsko-rusko zastavo na shodu proti Srbsko-Francoskem načrtu reševanja Kosovskega vprašanja (foto: profimedija.si)

Nedavno sta srbski predsednik Aleksandar Vučić in kosovski premier Albin Kurti podpisala sporazum o normalizaciji odnosov med državama. Čeprav je bila poteza pospremljena z dobro mero skepticizma, bi lahko šlo za prelomen zgodovinski trenutek, ki bo mogoče tlakoval pot k stabilizaciji celotnega Balkana.

Voditelja sta podpisala nekakšno namero o tem, da se sploh začneta pogovarjati o realnih problemih. Zgodilo se ni še nič šokantnega, položila sta le prvi kamen na dolgi in mučni poti k mirnejši in svetlejši prihodnosti nemirne regije. Kaj se lahko na tej poti še zgodi, nihče ne ve točno, bistveni pa sta dve vprašanji: ali bo Srbija priznala Kosovo in ali bo (oziroma je že) stopila ne evropsko pot.

Sporazum je s podporo ZDA skovala EU in, kot ta zagotavlja, (še) ni nobenega govora o priznanju Kosova. V tej fazi bi bilo o tem preveč tvegano govoriti, a dejstvo je, da se bo Srbija z implementacijo predvidenih administrativnih postopkov tudi na deklarativni ravni postopoma odrekla oblasti nad Kosovom. Gre za drugo plat istega kovanca: ni potrebno, da samostojnost Kosova potrdi srbski parlament, najverjetneje bo Srbija to dejstvo sprejela oziroma “potrdila” z upoštevanjem administrativnih dogovorov. Marsikje, tudi na Balkanu, se je v preteklosti že dogajalo, da meja ni določala politika, ampak birokracija.

Kosovo kot pojem tako ostaja Srbom simbolnega pomena, “lastniške pravice” nad njim pa ne bodo mogli več uveljavljati. Tudi če Kosovo v preteklosti ne bi razglasilo samostojnosti in bi ostalo v okvirih Srbije, bi se ta zagotovo soočala z velikimi notranjimi medetničnimi trenji in posledično oboroženimi konflikti, ločitev entitet pa prinaša potencialno osnovo za trajen mir.

Kosovo kot pojem tako ostaja Srbom simbolnega pomena, kar je prav, “lastniške pravice” nad njim pa ne bodo mogli več uveljavljati.

Vučić za Zahod, Srbi pa …

Najpomembnejši vidik dogodka pa ni status Kosova, pač pa geostrateški pomen nastajajoče (počasi, pa vendarle) evropske Srbije. Nekateri skeptični opazovalci sicer menijo, da ne glede na to, kaj Vučić podpiše, bo še vedno nadaljeval s politiko sedenja na treh stolih (evropskem, ruskem in kitajskem), a kljub vsemu nekateri prejšnji signali z njegove strani kažejo, da je njegova vizija bolj naklonjena Zahodu. Vsaj trenutno; na Balkanu ne smemo ničesar jemati “zdravo za gotovo”.

Tako je že pred časom, ko je kot ruski proxy z netenjem oboroženega konflikta v BiH grozil vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik, Vučić zagotavljal ameriškemu vodstvu, da bo, če bo potrebno, sam sodeloval pri odstranitvi slednjega. Nedavno pa je izjavil, da ga je Zahod, predvsem Nemci, pa tudi Francozi, pritisnil ob steno. Priznal je, da se bo o kosovski tematiki treba začeti odkrito pogovarjati, ter namignil, da bo treba popustiti Zahodnjakom.

V resnici so ga ti pričakali s palico in korenčkom: ali Srbija normalizira odnose s Kosovom in bo deležna evropskih milijard (večina od 4,4 milijarde evrov tujih investicij v Srbijo leta 2022 je prišla iz držav članic) ali pa se bodo investicije ustavile. Upam si celo trditi, da je za Vučićevo vse bolj prozahodno držo v veliki meri zaslužen prav Kurti, ki ga je s svojim stalnim izzivanjem dobesedno prisilil, da začne težave reševati celostno. Edini partner, ki lahko zagotovi dolgoročno stabilnost, pa je trenutno navezava EU-NATO. Geografija je pač neizprosna in kot alternativa diplomaciji je ostala zgolj eskalacija nove vojne, ki si je nihče ne želi.

Srbija je eden odločilnih faktorjev za stabilnost jugovzhodne Evrope, in njeno stanje lahko vpliva na celoten kontinent.

Živeli bi z Zahodom, ljubili pa Rusijo

Srbija je eden odločilnih faktorjev za stabilnost jugovzhodne Evrope in njeno stanje lahko vpliva na celoten kontinent. Zahod je zato pritisnil nanjo, ker se mu je začelo krepko muditi, saj sta druga dva interesenta za prevlado nad to državo, Rusija in Kitajska, začela pridobivati vpliv.

Ravno zato, ker je v veliki meri obkrožena z državami članicami evroatlantskih povezav, Zahod v strateški tekmi ne more dopustiti, da bi na njegovem dvorišču konkurenca pripravljala odlično izhodišče za svoje delovanje in destabilizacijo soseščine. S tega vidika je edina logična poteza Srbijo čim prej priključiti, preden to stori kdo drug.

Verjamem, da Vučić kot državnik vse do sedaj povedano razume in se zaveda, da je tudi za Srbijo tako začrtana prihodnost najboljša. A na njegovo žalost večina Srbov ne misli tako. Njegovim korakom po evropski poti se odločno zoperstavlja javno mnenje, ki Zahod dojema kot nekaj slabega, Rusijo, na primer, pa kot nekaj dobrega.

Javno mnenje po raziskavah srbskega Demostata kot najpomembnejšega zunanjepolitičnega partnerja vidi Rusijo (40 %), nato EU (30 %), takoj za njo pa Kitajsko (24 %). Skoraj dve tretjini vprašanih tako favorizira največje nasprotnike EU, ne glede na to, da je ravno ta njihov največji trgovinski partner. To kontradikcijo je lepo orisal nek srbski spletni komentator, ki je zapisal, da bi vsi Srbi pljuvali po Zahodu, bi pa vsi tam živeli in imeli dobre plače. V Rusijo verjetno ne želi nihče, čeprav jo imajo radi …

Če smo že pri naklonjenosti, ruska “ljubezen” do “bratov” sega zgolj in samo do tam, do koder sega njihov interes. Kaj Rusi storijo z “brati”, ki se temu interesu ne podredijo, trenutno najbolje vedo Ukrajinci, in v odnosih Rusija-Srbija ne gre za nikakršno enakovredno partnerstvo v smislu “nas i Rusa ima …” Gre za vazalstvo nekomu, ki razen energentov in represije ni zmožen ponuditi ničesar. Si Srbi tega resnično želijo?

Kakorkoli, podpis potencialno prelomnega sporazuma nam osvetljuje nekaj bistvenih dejstev: srbsko vodstvo na tihem priznava, da je opustilo težnje po Kosovu, obenem pa se vse bolj trudi sodelovati z evroatlantskim prostorom. S srednje- in dolgoročnega vidika evropsko Srbijo zaradi interesov Rusije in Kitajske nujno potrebujemo, veliko oviro pa predstavlja izrazito protizahodno srbsko javno mnenje.

Temelji so položeni, a čaka nas še dolga in verjetno trnava pot do dolgoročno stabilnega Balkana.

Povezani članki

33 komentarjev

  1. Kaj je vam, pisec?
    A se hecate al ste v hudih zablodah?
    Gledam sem in tja kak film, in kak eks vojni dopisnik ali vojak omeni Bosno…
    Nazadnje “srbske vojake z odrezanimi glavami v rokah”…
    A ste kdaj videli Vucica pred 30 leti, mladi pisec? A ste kdaj slisali za strahotne zlocibe v Bih in se prej na Hrv.
    Tudi v Slo!!
    A v Slo tisti ki so rusili Gornjo Radgono ipd dobijo penzije !
    Ja, Srbi pa so evropska drzava…to pa ????
    Preberite si realen zapus Mitje Irsica.na Novi 24..
    Potem se ne cudim gornjemu tekstu??!

  2. Kosovo je primer evropskih/zahodnih dvojnih meril v odnosu do enakih problemov, ko gre za različne države. Zahod je vojaško napadel Srbijo in ji s silo odvzel Kosovo, ker je Srbija kršila narodne in človekove pravice Kosovarjev in nad njimi izvajala genocidno politiko. S tem je Zahod tudi nasilno spremenil povojne evropske meje, ki naj bi bile nedotakljive in nespremenljive.

    Povsem drugačen pristop pa je Zahod ubral v odnosu do Ukrajine, ki izvaja genocidno politiko nad rusko manjšino, ki je še veliko hujša, kot je bila srbska nad Kosovarji, saj je ukrajinska vojska 8 let s topovi obstreljevala Donbas.

    Ko se je ruska manjšina uprla kijevski genocidni politiki, se je Zahod enoglasno postavil na stran skrajno nacionalističnega, genocidnega kijevskega režima. Ko je Rusija po osmih letih državljanske vojne prišla na pomoč svoji na iztrebljenje obsojeni manjšini, je Zahod to označil za z ničemer izzvano osvajalno vojno in za poskus spreminjanja nespremenljivih evropskih meja ter celo obnavljanje sovjetskega imperija. Od Rusije Zahod zahteva, da se umakne iz Ukrajine, čeprav je povsem jasno, kaj bi sledilo: dokončno fizično iztrebljenje ruske manjšine v Donbasu in drugod.

    Dvojni vatli so očitni. Zahodna politika je povsem izgubiloa kompas. Posledice pa utegnejo biti pogubne, kajti če se Zahod ne spametuje in prizna enake pravice Rusiji in ruski manjšini, kot si jih je vzel zase ob vojaškem posredovanju zoper Srbijo v korist pravic Kosovarjev, je eskalacije vojne v Ukrajini skoraj neizogibna, vse do jedrske opcije.

    Evropa zdaj na vse kriplje prepričuje Srbijo, naj ravna pragmatično in sprejme dejstvo, da je izgubila Kosovo, v primeru Ukrajine pa se zaklinja Zelenskemu, da mu bo stala ob strani, dokler Rusija ne bo poražena. Zakaj Evropa ne zahteva od Zelenskega enako kot do srbskega predsednika Vučiča: da prizna dejstvo, da izvaja Ukrajina genocidno politiko nad rusko manjšino in krši njene narodne in človekove pravice, zaradi česar se je na podlagi pravice do samo-odločbe le-ta odločila, da se odcepi od Ukrajine.

    Alternativa je jasna: Ali priznanje enakih pravic ruski manjšini v Ukrajini kot Kosovarjem ali “neskončna” vojna z možnim katastrofalnim izidom za ves svet.

  5. Od kar smo v EU krščanstvo skenslali, nas ne druži nič več drugega, kot ekonomija in blodnjave ideologije spola . In se potem čudimo Srbom, ki še čutijo neko pravoslavno bratstvo, ki jih še veže. Mi smo svoj duhovno-kulturni temelj izbrisali, oni ga očitno še imajo. Najhuje pri tem je to, da se zaradi tega tu na zahodu čutimo vzvišene nad Srbi, ki ne dojamejo, da je edino, kar je pomembno ekonomija in parada ponosa.

    • Samo Ljubljano poglejmo in bomo videli, kako VZVIŠENI župan – Srb, tepta Slovence in SLOVENSKO zemljo, v pravem pomenu besede.
      Nad SLOVENSKE lastnike zemljišč, pošilja svojo VARDO, ki lasnike pretepa in jim ogroža pitno vodo.
      Kdo je bolj vzvišen in napadalen?

      V Beogradu ne bodo nikoli dovolili, da bi v glavnem mestu Srbije, županoval Slovenec!

  9. Za evropeizacijo Srbije bi bilo potrebno stoletje ali več. Sedaj se mudi, vendar pa bo neevropeizirana Srbija pod okriljem EU vir nenehnih težav. Ko bodo enkrat pri koritu, bodo spet hajčili po vzoru na Miloševića in Putina. Zanimivo pa bi bilo videti, za kakšno Srboslavijo bi jokali tukajšnji Srbi, če jim sen pogoltneta EU in Nato z včlanitvijo Srbije.

    Srbi v EU so tvegan projekt. Srbi zunaj EU so tvegan projekt. Može seljak iz sela, ali ne i selo iz seljaka.

    • Še dobro, da Milošević ni segel do gležnjev Zelenskemu. Milošević je zapravil Kosovo zaradi genocidne politike nad Kosovarji in končal v Haagu, Zelenski pa je zapravil samo Krim in Donbas zaradi genocidne politike nad rusko manjšino, razen če ne bo ves svet spravil v vojno. Haag pa ne bo šel, ker je na pravi in s tem varni strani, to je pri tistih, ki lahko nekaznovano kršijo mednarodni pravni red.

  10. Kakšna nadutost veje iz nekaterih komentarjev. Kako vzvišeni se počutijo nekateri napram Srbom! A se ne zavedajo, da je Slovenija tista, ki je nesposobna imeti svojo državo, ki bi bila urejena tako, da bi funkcionirala. Če ne verjamete, pojdite na strani Uradnega lista in mi najdite vsaj en zakon od 800 , ki ni bil vsaj 10 X spremenjen, popravljen, amandmiran….. kot, da bi bili slaboumni siromaki, ki ne znajo državo z 20 000 km2 in 2 milijonoma v red spraviti vsaj na normativni ravni. Malo se še sprehodite po 18 800 podzakonskimi akti. Za nadutost ni v Sloveniji nobenega razloga. In če so države Balkana sprejeli v EU, so jih zaradi svojih sebičnih interesov. Nujno namreč potrebujejo delovno silo in s tem so te države izpraznili in istočasno pokupili njihovo zemljo in tisto, kar je bilo vrednega.

      • Što se to njima desilo? Začeli so ničkoliko vojn, uagrešili ničkoliko genocidov, pa vseeno v vseh vojnah, ki so jih začeli, popušili in iz njih izšli kot poraženci. A v svojih mitoloških predstavah se imajo za zmagovalce. Tudi v primeru sedanjega Kosova Republjik velja:Kasno stigao Marko na Kosovo polje…

        Srbi ne sodijo v EU. Po mentaliteti pa sploh ne. Bodo pa verjetno zlezli v EU zaradi situacije v Ukrajini. Potem bodo pa spet zanetili sr****, najprej v Bosni, nato na Hrvaškem in spet s Kosovom. Ta narod je najbolje imeti nikakor ne za mizo, ker drži nož v eni, ter šajkačo v drugi roki ; ta narod je najbolje imeti “na ketni”. Enako, kot je poblaznelo nasilno osebo bolje vkleniti v prisilni jopič, da ne rani in pobije vse okrog sebe. Pa iskreno opravičilo za te grde besede.

      • Sonatine… kaže da imajo Srbi prav tako tri resnice in eno laž, kot Rusi !??
        In ne kot Slovenci, ki imamo samo eno, se pravi imamo eno RESNICO in pa LAŽ !!
        Kako je s tem, je lepo razložil Anže Logar v članku
        “Russkij mir” na Portalplusu…

Komentiraj