Komu v javnem sektorju bo šlo izpogajanih 56 milijonov evrov? Uganili ste, ne mladim in uspešnim

Uredništvo
1

denar-jsPred božičnimi prazniki je vlada s sindikati javnega sektorja le sklenila dogovor, ki naj bi veljal naslednji dve leti. Čeprav je šlo pri večmesečnih pogajanjih bolj za predstavo za javnost, se ob poročanju medijev zdi, da se z naslednjim letom vsem javnim uslužbencem višajo prihodki.

Poglobili smo se v glavne tri elemente dogovora: odpravo plačnih anomalij, sproščanje “varčevalnih ukrepov” pri izplačevanju regresa in višanje premij kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Ugotovili smo, da je resnica precej drugačna. Dodatnih 56 milijonov za maso plač bo občutila manjšina javnih uslužbencev, ostali pa v naslednjem letu ne dobijo praktično – NIČ.

Plačne anomalije

Kot posledica “varčevanja” in nekajkratnega zniževanja plač po letu 2012 je večina javnih uslužbencev plačne skupine J (strokovno-tehnični kader) vrsto let prejemala plačo blizu minimalne.

Anomalije naj bi se za najslabše plačane začele odpravljati z majem prihodnje leto. O konkretnih povišanjih se vlada s sindikati še ni pogovarjala. Dovolj nazoren pa je podatek, da je celoten paket, ki ga bo vlada v prihodnjem letu dodatno namenila 160.000 javnim uslužbencem (56 milijonov €)  skoraj ekvivalenten znesku za nekaj tisoč zdravnikov (sporazum s sindikat Fides).

Višji regres

Vlada in glavni sindikalist Štrukelj se trkajo po prsih, da so dosegli “regres v višini 1.000 evrov za tiste, ki so na minimalni plači“.

Vsi javni uslužbenci, ki so bili uvrščeni do 30. plačnega razreda, so letos prejeli regres v višini 790,73 € bruto (neto okrog 660 €). V letu 2017 bodo tisti do 16. plačnega razreda (plača 793,10 € bruto) tako prejeli dobrih 200 € bruto (cca. 168 € neto) višji regres kot v letu 2016.

Po novem bodo tisti do 40. razreda dobili regres v višini minimalne plače, tisti do 50. bodo prejeli 600 €, uvrščeni više pa 550 € bruto.

Regres za javne uslužbence, ki se nahajajo v 16. razredu ali nižje oz. v 31. razredu ali višje se bo tako v povprečju povišal za 100 € bruto.

Kaj pa pri tistih, ki se nahajajo med 17. in 30. plačnim razredom oz. za večino javnih uslužbencev? Za njih bo regres v naslednjem letu ostal nespremenjen.

Premije kolektivnega pokojninskega zavarovanja – kratko bodo zopet potegnili mladi

Premije za dodatno pokojnino, ki se iz državnega proračuna plačujejo za vse javne uslužbence, so se z ZUJF-om močno znižale in trenutno znašajo le nekaj evrov mesečno.

Z višanjem premij bodo zopet najkrajšo potegnili mladi, premije se jim bodo namreč povišale zgolj na 30 % osnove iz leta 2013, medtem ko se bodo starejšim od 50 let povišale na 50% osnove, tistim nad 55 let pa na 80 % osnove.

S premijami dodatnega pokojninskega zavarovanja javnih uslužbencev upravlja Modra zavarovalnica, na čelu katere že vrsto let sedi Borut Jamnik, “večni” nadzornik številnih (državnih) podjetij, v nadzornem odboru pa sedi prvi sindikalist Branimir Štrukelj.

V kratkem se bo zaprti sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU), v katerem je več kot 170 tisoč aktivnih zavarovancev, preoblikoval in bo sestavljen iz treh podskladov, le-ti pa bodo imeli različno naložbeno politiko.

Javni uslužbenci, ki so mlajši od 60 let, bodo dobili možnost, da do zdaj zbrana sredstva pustijo na varnem v zajamčenem podskladu, sveže premije pa preusmerijo v bolj tvegane podsklade.

Zaprti sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU) je bil ustanovljen leta 2004. Tedaj so sindikati dogovorjeno uskladitev plač raje zamenjali s premijami dodatnega pokojninskega zavarovanja.

ZAKAJ DRUGI POKOJNINSKI STEBER?

Drugi pokojninski steber je bil v Sloveniji vzpostavljen v obdobju po letu 2000 z namenom, da posamezniki sami prevzamejo del varčevanja za starost.

Slovenski pokojninski sistem temelji na solidarnosti, kar pomeni, da zdajšnji zaposleni ne vplačujejo za svojo pokojnino, temveč za pokojnine zdajšnjih upokojencev.

Glede na demografske kazalce se bo trend zniževanja pokojnin iz obveznega zavarovanja v prihodnjih letih le še stopnjeval, zato bo varčevanje za dodatno pokojnino nujno zlo.

Modra zavarovalnica že sedaj upravlja z več sto milijoni evrov premij javnih uslužbencev, njihova želja je, da bi bilo tega denarja še precej več.

Sindikati povprečnega javnega uslužbenca peljejo žejnega čez vodo
Čeprav se v javnosti ustvarja vtis, da se bodo v prihodnjih dveh letih v celoti sprostile vse ročne zavore iz ZUJF-a, je ob pogledu širše slike očitno, da povprečni (mladi) javni uslužbenec (17.-30. plačni razred, 25-35 let) od sklenjenega dogovora ne bo imel praktično ničesar.

Vodstvo sindikatov je tako še enkrat več odlično odigralo svojo dolgoletno vlogo – zaviralca sprememb v javnem sektorju.

Zvišala se bo skupna masa za plače, a niti evro ne bo namenjen za izboljšanje učinkovitosti ter stimulativno nagrajevanje uspešnih.

1 komentar

  1. Berem: “Zvišala se bo skupna masa za plače, a niti evro ne bo namenjen za izboljšanje učinkovitosti ter stimulativno nagrajevanje uspešnih.”

    Je kdo presenečen?

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime