Komu koristi napad na tankerja v Omanskem zalivu?
POSLUŠAJ ČLANEK
V minulih tednih se je v Omanskem zalivu, ki je strateško pomembna ladijska pot, saj gre čezenj tretjina svetovne nafte, zgodilo več napadov na tankerje. Včeraj sta bila domnevno s torpedom ali morsko mino napadena norveški in japonski tanker, eden natovorjen z nafto, drugi z matanolom. Diplomate in naftne posrednike nova kriza skrbi. Kdo ima od napada koristi?
Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.
Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.
ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.
Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.
Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.
Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.
Iran in Perzijski zaliv
Očiten odgovor je Iran. Če napade tankerje, ki zapuščajo Perzijski zaliv, pošlje sporočilo, da promet skozi to strateško pomembno pot brez njegovega soglasja ni varna. S sankcijami ZDA in odstopom od jedrskega sporazuma bodo tudi druge države v regiji nosile stroške motenega izvoza nafte, Amerika in Evropa pa se bosta morali spopasti z višjimi cenami nafte in prekinitvami pri njeni oskrbi.
Hkrati bi bilo precej neumno, da bi Iran japonsko ladjo napadel natanko med obiskom japonskega predsednika vlade Shinza Abe, ki ga je »požegnal« tudi Donald Trump. V sredo je Abe Teheran pozval, naj se za vsako ceno izogne konfliktom in se zavezal, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi zmanjšal napetosti med ZDA in Iranom.
ZDA in Iran
ZDA so napadov nemudoma obtožile Iran, ki da ogroža mednarodne pravice proste plovbe in svobodne trgovine ter napovedale »vse potrebne ukrepe« za lastno obrambo in zaščito interesov, a hkrati poudarile, da vojna z Iranom ni v njihovem strateškem interesu, niti v najboljšem interesu mednarodne skupnosti. A dokazov za napad s strani Irana ni.
Država vse obtožbe zanika, Američane pa obtožuje, da iščejo izgovore za vojno. Hkrati so ameriško gospodarsko vojno in »terorizem nad iranskim ljudstvom« označili za gonilo nestabilnosti v Perzijskem zalivu ter izpostavili, da so prav iranski mornarji prvi pomagali napadenima tankerjema.
Se Iranu res splača igrati z ognjem?
Iran z napadom ne bi prav dosti pridobil. Gospodarsko oslabljeno državo bi še večja izolacija in vojaški pritiski še bolj strli. Zaradi obtožb – pa naj je kriv ali ne – bo tako v vsakem primeru trpel Iran. Njegov režim bi se v primeru vojaškega spopada z ZDA najverjetneje zrušil.
Leta 2018 so se ZDA umaknile iz jedrskega dogovora, doseženega leta 2015, katerega namen je bil omejiti iranske jedrske dejavnosti. Po tem, ko je maja Trump zaostril sankcije proti Iranu, usmerjene na njegov naftni sektor, je Iran napovedal, da se ne bo držal nekaterih zavez iz jedrskega dogovora, ZDA pa so ob trditvah, da obstaja nevarnost napadov v Perzijskem zalivu, okrepile svojo vojaško prisotnost na tem področju.
Zadnje objave
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Ključni dnevi za razdelitev deset tisoč računalnikov
19. 4. 2024 ob 10:45
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vlada spreminja postopke naročanja in najdaljše čakalne dobe
18. 4. 2024 ob 17:37
V Chicagu spor glede nezakonitih priseljencev
18. 4. 2024 ob 15:31
Škandalozno: Vlada namenja visoke nagrade provladnim medijem
18. 4. 2024 ob 12:36
Volitve na Hrvaškem – zmaga tradicionalnih vrednot
18. 4. 2024 ob 8:42
Ekskluzivno za naročnike
Minuta molka – skoraj nič ne gre več v pravo smer
19. 4. 2024 ob 13:00
Domovina 144: Zakaj policija ne preiskuje napovedanega strelskega pohoda
17. 4. 2024 ob 6:30
Prihajajoči dogodki
APR
20
Moški zajtrk s Petrom Gregorčičem
07:00 - 09:00
APR
20
Godalni kvartet kolektiva Carpe artem
19:00 - 20:30
APR
20
Večer z Nuško Drašček in Jako Puciharjem
20:00 - 22:00
APR
22
Koncert za zbor – Alfred Šnitke
20:15 - 21:30
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Festival norosti
13. 4. 2024 ob 6:00
Odmev tedna: Bitka praznikov
5. 4. 2024 ob 19:55
Izbor urednika
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
Kako nam Robert Golob lomasti po denarnicah
11. 4. 2024 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.