Komu dejansko koristi raketiranje Sirije s strani Zahoda?

POSLUŠAJ ČLANEK
Embed from Getty ImagesVstopamo že v 8 leto državljanske vojne v Siriji in konfliktu ne deluje nič bliže konca. Ponovno se pojavljajo sumi uporabe kemičnega orožja, svetovne sile se kot grški bogovi postavljajo vsaka na svojo stran vojne in še vedno so najbolj prizadeti ravno civilisti, ujeti v sredi.

Zadnji koordinirani napad Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva in Francije je v mednarodni skupnosti sprožil napeto debato o pravilnosti njihovega ravnanja. Dejstvo je, da tovrstna agresija ni skladna z mednarodnim pravom, četudi je bil namen napada ciljati skladišča kemičnega orožja in preprečiti prihodnje napade.

Ameriški predsednik Trump je sicer napad označil za popolnega in trdil, da so z njim dosegli želene cilje. Kaj pa so bili cilji? V prvi vrsti preprečevanje uporabe kemičnega orožja. Težavo predstavlja pomanjkanje konkretne preiskave.
Nepodprta reakcija Zahoda meče slabo luč na vse vpletene države, še slabše pa ustvarja slab precedens kršenja mednarodnega prava

V stanju državljanske vojne je težko z gotovostjo trditi, katera stran je zagrešila kaj. Sploh v primeru Sirije, kjer opozicijo predstavlja barvita množica uporniških skupin. Skupina OPCW (Organizacija za prepoved kemičnega orožja) je že dlje časa operativna v Siriji, ravno z namenom ugotavljanja ali je bilo res v uporabi tovrstno orožje in kdo ga je uporabil.

Nepodprta reakcija Zahoda meče slabo luč na vse vpletene države, še slabše pa ustvarja slab precedens kršenja mednarodnega prava! Če zahodne države ne spoštujejo mednarodnega prava, zakaj bi ga potem sploh kdo drug. Kemično orožje pa vseeno ostaja v rokah Asadove vlade, edini, ki lahko na neuporabo tega orožja vpliva, je še vedno samo Putin.

Učinek, ki ga imajo takšna dejanja v Siriji, je še večja podpora Asadu, saj legitimira njegovo sovraštvo in nepripravljenost pogajanja z Zahodom. Ruski predsednik, ki je nedavno oznanil, da namerava umakniti svoje sile iz Sirije, bo očitno moral še malo počakati, ravno zaradi takšnih provokacij.
Odkar se je v vojno na strani Asada vmešala Rusija, je verjetnost njegove zmage drastičo narasla.

Za Zahod je prepozno


Namesto, da bi se zmanjševalo število prisotnih tujih oboroženih sil, se to povečuje. Odkar se je v vojno na strani Asada vmešala Rusija, je verjetnost njegove zmage drastičo narasla. Tudi zahodne intervencije je ne morejo več preprečiti. Pot do pekla je tlakovana z dobrimi nameni, zahodne sile so v teku državljanske vojne uspele oborožiti ISIL in okrepiti Rusijo na svetovnem odru.

Dodati je potrebno, da so ruski protiraketni ščiti uspeli prestreči velik del raket, ki so poletele proti Siriji. Napad je bil tako tudi praktično dokaj neuspešen, kljub besedam Trumpa.

Mnogi se verjetno ob tem vprašamo, zakaj sta pri napadu sodelovali tudi Francija in Velika Britanija? Na tej točki je potrebno pogledati širšo sliko. Napad na Sirjijo niti ni imel namena sesuti Asadove vlade ali dejansko uničiti vse zaloge kemičnega orožja. Bolj kot to je šlo za načelnost.

Zahod je moral pokazati oster odziv na uporabo kemičnega orožja, četudi to ne bi dejansko imelo učinka. Same besede in obžalovanja dogajanja v Siriji niso več zadostovala. To je jasno tudi ruskemu predsedniku Putinu, ki spoštuje meje, v katerih sirski konflikt mora potekati, da se ne bi prelil v svetovno krizo.

Tovrstni odziv na uporabo kemičnega orožja v Siriji ni prvi. Podobno taktiko so Zahodne zaveznice uporabile že lani. Skrbi, da bo konflikt eskaliral ni. Gre zgolj za strateško igro izkazovanja nestrinjanja in sile, ki tem nestrinjanjem daje moč.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike