Kompromisni predlog sprejet. "Vladavina prava" ne bo politična odločitev

Uredništvo
Vir foto: Jjansa twitter
POSLUŠAJ ČLANEK
Voditelji članic EU so danes v Bruslju po zelo kratki razpravi potrdili kompromis, ki odpravlja madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov.

Bistvo kompromisa, ki ga je včeraj med sprtimi stranmi uspelo doseči nemškemu predsedstvu, je zamik uporabe pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava do odločitve Sodišča EU o zakonitosti tega ukrepa. Sta Madžarska in Poljska v tem primeru zmagovalki? Kompromisni predlog jima gre namreč na roko.

Poljska in Madžarska sta blokirali sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ker nasprotujeta pogojevanju izplačila sredstev s spoštovanjem načela vladavine prava. Gre za sveženj za okrevanje v vrednosti 1824 milijard evrov

Madžari in Poljaki veseli, Nizozemec soliral


Madžarski premier Viktor Orban je že ob prihodu na vrh EU v Bruslju ocenil, da je dogovor o svežnju za okrevanje, ki ga zaradi pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava blokirata Madžarska in Poljska, zelo blizu. Poljski premier Mateusz Morawiecki pa je poudaril, da se je treba izogniti arbitrarnim in politično motiviranim odločitvam.

Njun nizozemski kolega Mark Rutte je tekom dneva izpostavljal nekaj svojih zahtev. Želel je mnenje Evropskega parlamenta in pravno mnenje Sveta EU o tem, ali kompromis ne ogroža uredbe, ki opredeljuje pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava.


Dogovor o svežnju je na twitterju naznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. "Sedaj lahko začnemo z izvajanjem in obnavljanjem naših gospodarstev," je dejal. Kompromis, pri katerem je igrala ključno vlogo Nemčija, so pravkar sprejeli.



V njih so zapisali, da bo uporaba mehanizma pogojevanja, ki ga predvideva uredba za zaščito proračuna unije, objektivna, pravična in nepristranska, da bo temeljila na dejstvih, da bo zagotavljala enako obravnavo vseh članic in da bo upoštevala nacionalne identitete članic.


S sprejetim kompromisom pa je zadovoljen tudi slovenski premier Janez Janša, ki je v razvpitem in v Sloveniji po svoje interpretiranem pismu, nujnost kompromisne rešitve tudi napovedal.


Odloči naj Sodišče EU


Evropska komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju omenjenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa bo dorekla po odločitvi Sodišča EU. Sankcij ne bo, dokler ne bo znana odločitev sodišča.

Sklepi prav tako vključujejo zasilno zavoro - da lahko članica v primeru predloga za zamrznitev oziroma neizplačilo sredstev zaradi nespoštovanja vladavine prava zadevo predloži v razpravo Evropskemu svetu, ki si bo prizadeval za oblikovanje skupnega stališča o tem.

Poleg tega bo pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava veljalo le za sveženj v vrednosti 1.824 milijard evrov, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije in sklad za okrevanje, ne pa tudi za plačila sredstev iz prejšnjega proračunskega obdobja.

Voditelji so se po potrditvi kompromisa vrnili k razpravi o krepitvi cilja za zmanjšanje izpustov do leta 2030 s sedanjih 40 na najmanj 55 odstotkov. Dogovor glede svežnja je sicer veljal za pogoj za dogovor o podnebnem cilju.





Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023