Komisija o zlorabah v slabi banki. Sanacija bank je potekala precej po domače, kjer naj bi navodila dajali "nižji uradniki".

Uredništvo

vir: TW @NovaSlovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
Pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v DUTB sta danes nastopili dve od javno najbolj pričakovanih prič. To sta bila nekdanja direktorja NKBM in NLB, Aleš Hauc in Janko Medja, pod katerima je potekala zloglasna sanacija bank. Oba zaslišana sta bila na sejo vabljena kot priči.

Po njunem pričanju lahko ugotovimo, da je celotna sanacija bank potekala precej po domače, toda več kot očitno je, da bi vpleteni na DUTB in BS o spornih stvareh trenutno povsem molčali. Po besedah direktorjev obeh največjih bank je bilo v postopkih veliko nedoslednosti, ki pa jih nista mogla preprečiti.

Na zaslišanju je bil Medja precej redkobeseden, dalo pa se je razumeti, da ob takratni situaciji nikakor ni bil tisti, ki bi narekoval potek dogajanja. Precej bolj zgovoren je bil Aleš Hauc. Ta se za razliko od preteklih gostov ni izgovarjal na izgubo spomina in je bil na zaprtem delu seje pripravljen spregovoriti tudi o nekaterih konkretnih zadevah.

Medja: Pri sanaciji nisem imel končne besede


Prvi je pred komisijo pričal nekdanji direktor NLB Janko Medja. Ta je v svojem pričanju poudaril, da pri reševanju ni imel škarij in platna v svojih rokah. Ko je prišel v NLB, je bila banka v zelo slabem stanju. Tako rekoč se sploh ni ukvarjala s strankami, temveč je zgolj reševala situacijo, zaradi česar ni pridobivala nobenih novih strank. Eden prvih njegovih ukrepov je bil, da se začne spet delati s strankami.

Okrcal je tudi politiko, ki ni pokazala večjega razumevanja za položaj v mejnih podjetjih, ki bi se jih z ustreznim pristopom nedvomno dalo rešiti pred stečajem.

Komisijo pa je sicer najbolj zanimala vloga banke pri prenosu terjatev. Medja je potrdil, da je bil začetni seznam res njihov, a da na vsebino končnega seznama ni mogel vplivati. Na vprašanje Jerneja Vrtovca (NSi), zakaj so bili pri prenosu uporabljeni različni vatli, tako ni mogel odgovoriti.

Medja je v pričanju sicer izrazil dvom, da so bile ocene vrednosti premoženja narejene po mednarodnih računovodskih standardih, saj so revizorji za to porabili izjemno malo časa. Ni pa tega želel jasno izreči. Ključno zanj je sicer bilo, da banka ne postane kapitalsko neustrezna. Z vstopom države v njeno reševanje je morala sprejeti njen način reševanja. Lahko so izbirali zgolj med dokapitalizacijo, kot je bila predvidena, ali situacijo, v kateri bi postali kapitalsko neustrezni in izgubili zaupanje depoziterjev.

Hauc: vsi protesti so bili neuspešni


Precej manj redkobeseden od Janka Medje je bil nekdanji direktor NKBM Aleš Hauc. Ta je sicer že na začetku seje poudaril, da javnosti poslovnih informacij ne bo razkrival, da pa je o tem pripravljen spregovoriti na za javnost zaprtem delu seje.

Hauc se trenutno ukvarja z bančnim svetovanjem, zato za razliko od Medje ni imel tako močnih zadržkov do komentiranja nekaterih praks, o katerih njegov predhodnik ni želel povedati veliko. Močno je bil kritičen do nekaterih ukazov Evropske komisije, a kot je poudaril, na svoja pisma nikoli ni dobil odziva.

Okrcal je tudi politiko, da je s svojim odzivom še poglobila finančno krizo, saj je s političnim nepodeljevanjem kreditov sesula tudi marsikatero zdravo družbo.

Država je vedela, koliko denarja si lahko privošči


O dokapitalizaciji pa je povedal, da pri tem ni imel nikakršne besede in je na koncu mandata celo dobil občutek, da kot direktor o ničemer več ne odloča. Jasen je bil tudi pri špekulacijah o višini dokapitalizacije. Po njegovem vedenju je država v procesu sledila okvirni številki, ki si jo je za ta namen lahko privoščila. Nekatere družbe pa so bile v tem procesu obravnavane pristransko. Jasno je tudi, da za razliko od devetdesetih iz bank niso očistili vseh slabih naložb.

O tem, katere bodo, so odločali drugi.

Razlastitev podrejencev je bila po njegovem vedenju ukaz Evropske komisije. NKBM je te instrumente pred samo razlastitvijo odkupila od večine podrejencev, zaradi česar jih je večina prišla vsaj do dela vloženega denarja.

KOMENTAR: Uredništvo
Dokapitalizacija po domače
Ob pričanju Janka Medje in Aleša Hauca se pozoren poslušalec nedvomno ne čudi več, zakaj nekatere priče ob prihodu pred komisijo, ki raziskuje zlorabe v DUTB, zapušča spomin. Zagotovo je zanje tako najbolje, kajti besede obeh bankirjev ne razkrivajo nič drugega kot zbirko slabo premišljenih ukrepov, ki bodo rešili bančni sistem. Pri tem je glavne napotke res dala Evropska komisija, toda njeni ukazi ne bi smeli biti izgovor za nekatera slabo premišljena dejanja. Ta so sicer res sanirala bančni sistem, a napak je bilo preprosto preveč, da bi o njih lahko molčali. Svež denar je bankam omogočil, da splavajo in začnejo pridobivati nove posle. To pa je bolj ali manj vse. Kot je razumeti nekdanja direktorja, je bil namreč celoten proces narejen po domače. Banke smo rešili, toliko da splavajo, nikakor pa ne ustrezno sanirali. NLB je tako kljub sanaciji ostal 25-odstotni delež slabih posojil. Nekateri od njih zagotovo tudi po zaslugi politikov in lobistov. Česar pa iz ust glavnih akterjev najverjetneje nikoli ne bomo slišali.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

MAR
28
Velikonočna tržnica
14:00 - 18:00
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30