Le kdo ne bi podpisal zahteve za neodvisno in avtonomno RTV Slovenija?! (vir zajema slike: MMC RTV)

»Pridem nenadoma«, je svoj čas z listkom, nalepljenim na okence, lačne čakajoče stranke o zasluženi čik pavzi obveščal slovnično ne najbolje podkovan ljubljanski čevapčičar.

Tako nekako, »nenadoma«, so prejšnji teden v javno obravnavo iz Ministrstva za kulturo uletele novele treh zakonov, ki naj bi slovensko medijsko krajino prilagodile sodobnim izzivom. Najprej so podkurili z zakonsko minimalnim enotedenskim rokom javne obravnave, ki so ga že podaljšali do konca poletja. Dramatične vzklike o »koncu javne RTV Slovenija« pa je sprožil predvsem predlog prerazporeditve treh odstotkov zbranega RTV prispevka za financiranje Slovenske tiskovne agencije ter nadaljnjih petih odstotkov za podporo drugih medijev, ki na razne načine bogatijo domač medijski prostor.

Podcast Čakševega komentarja je na voljo na dnu prispevka

Če bi predlagani zakoni res pomenili »konec javne RTV Slovenija«, bi s tem razveselili nezanemarljivo velik delež prisilnih plačnikov RTV naročnine. Peticijo za njeno ukinitev je pred časom podpisalo 30 tisoč ljudi, kar je eno najbolj uspešnih zbiranj podpore pod skupnim ciljem na spletni platformi peticija.oniline. Nekaj tisoč glasov se je nabralo še pod dvema ali tremi drugimi peticijami.

Kot je razbrati iz argumentov zagovornikov ukinitve obveznega RTV prispevka osrednji motiv ni finančni, saj bi večina prispevek zgolj prerazporejala med mediji po lastni izbiri. Pod črto gre predvsem za naraščajočo nejevoljo do neuravnoteženega poročanja informativnega programa nacionalne hiše, ki z vsakim novim mesecem desnosredinske oblasti prerašča v odkrito razburjenje in jezo. Vse več ljudi enostavno ne more verjeti dvojnim kriterijem, ki jih informativni program demonstrira do dveh različnih vlad v istem parlamentarnem mandatu. Zaradi tega menijo, da se delu državljanov, politični predstavniki katerih so po Šarčevem koalicijskem kolapsu prevzeli vodenje države, godi velika krivica. Občutek imajo, da so zaradi svoje svetovnonazorske in politične usmeritve postavljeni v podrejen, drugorazreden položaj, katerega so s plačevanjem položnic prisiljeni vzdrževati sami.

Slednje jih razjezi vsak mesec znova, ko na Kolodvorsko nakažejo svojih 12,75 € evra. Prav razbesni pa, kadar se novinarji, katere plačujejo, iz njih celo norčujejo in jih žalijo.

K vsej stvari ne pripomore, da Kadunčevi ne kažejo nobene volje in pripravljenosti prisluhniti njihovim stališčem. Nasprotno, pred vsako kritiko se na nacionalki ogradijo s sklicevanjem na novinarsko avtonomnost in neodvisnost. Za nameček pa doma in v tujini dramatizirajo o nedopustnih pritiskih in političnem podrejanju RTV Slovenija.

Je kaj narobe z državljani ali nemara z vodenjem nacionalne medijske hiše?

Kdo bi se torej nad zastrupljenimi odnosi med nacionalnim medijem in pomembnim delom državljanov moral zamisliti? Lahko morebiti sklepamo, da je polovica družbeno-politično angažiranih Slovencev tako zmanipuliranih, da ne prepoznajo strokovnega, objektivnega in nepristranskega dela novinarjev in urednikov, ki ustvarjajo informativni program? Ali pa je morebiti res kaj na tem, da se pretežno levičarsko prepričanje večine novinarjev informativnega programa odraža pri novinarski obravnavi različnih akterjev slovenske politične scene?

Pri iskanju odgovorov si najprej pomagajmo z rezultati naše ankete o zaupanju v slovenske medije, ki je tudi po objavi članka na to temo ostala odprta in je v njej do sedaj sodelovalo 1.140 naših bralcev različnih političnih prepričanj.

Pri tem se je kar 71 % simpatizerjev koalicijskih strank do RTV Slovenija opredelilo s »sploh ne zaupam« in nadaljnjih 25 % z »bolj ne zaupam«. Simpatizerji strank leve opozicije pa ravno nasprotno: 44 % jih RTV »zelo zaupa«, 43 % pa »bolj zaupa«. Tako zelo kot RTV Sloveniji, levo usmerjeni sodelujoči zaupajo zgolj še tedniku Mladina.

Med neopredeljenimi, oziroma tistimi, ki ne bi volili, se (ne)zaupanje v RTV Slovenija deli nekako v razmerju 50:50.

Naša anketa sicer ni povsem reprezentativna za celotno slovensko populacijo, saj v njej sodelujejo nadpovprečno družbeno angažirani in tudi nadpovprečno izobraženi državljani. Pa vendarle, kaj nam takšen prepad v zaupanju, ki se deli striktno po političnih, oziroma svetovnonazorskih kriterijih, sporoča?

kaj nam sporoča dejstvo, da se stališča novinarskih kolektivov nacionalke, drugih dominantnih novinarskih združenj, sindikatov, izpostavljenih medijskih strokovnjakov, nastopajočih profesorjev … praktično povsem ujemajo s stališči političnih strank leve opozicije?

Ob de facto nepristranskem informativnem programu (v smislu uravnotežene pluralne obravnave vseh političnih akterjev, ne glede na to, katero svetovnonazorsko opcijo zastopajo), bi namreč pričakovali višje zaupanje v javno radiotelevizijo v širokem zmernem bazenu državljanov levo in desno od sredine. Ter porast nezaupanja ob pomikanju v levi in desni politično-ideološki ekstrem.

In nadalje, kaj nam sporoča dejstvo, da se stališča novinarskih kolektivov nacionalke, drugih dominantnih novinarskih združenj, sindikatov, izpostavljenih medijskih strokovnjakov, nastopajočih profesorjev … praktično povsem ujemajo s stališči političnih strank leve opozicije? Opazujte jih te dni – vsi našteti z isto zgražajočo vehemenco govorijo isti jezik, uporabljajo isto dikcijo, iste fraze, vlečejo iste primerjave z Madžarsko, Poljsko …

A ne bi avtonomnim novinarjem (še posebej) nacionalnega medija moralo spoznanje, da se za skupni smoter borijo ob rami z Luko Mescem, Tanjo Fajon, Marjanom Šarcem … dati vsaj malo misliti, jim biti ob tem vsaj malo neprijetno? So mar res vsi ti levičarski politiki iskreni borci za medijsko avtonomnost in neodvisnost proti nedemokratični reakciji, ki želi uvesti nekakšen novi avtoritarizem? In to zgolj trideset let po tem, ko je Slovenijo osvobodila prejšnjega avtoritarizma, kateremu se ravno ti, sedaj »borci za demokracijo in človekove pravice«, še danes klanjajo?!

Temu razmisleku sem ob treh, oziroma štirih novelah medijskih zakonov namenil praktično celoten komentar predvsem zato, ker materija zadeva jedro spora, ki zasenči in zato ključno vpliva na vse ostale bolj ali manj posrečene rešitve, ki jih prinaša nova zakonodaja. Ali kot je srž v enem stavku v torek na nacionalni TV najbolje zaobjel dr. Ivan Štuhec: »Problem je informativni program, vse drugo je še kar OK.«

To je čista jeba …

S tem je novi programski svetnik povzel bistvo, da zgolj zaradi pristranskega poročanja informativnega programa ni smiselno razstaviti celotnega nacionalnega medija, ki vendarle Slovencem zagotavlja paleto vsebin, ki jih komercialne televizije niti v sanjah ne bi producirale. In s svojim spreminjanjem medijske zakonodaje te ambicije prav tako ne izkazuje Janez Janša, ki se je zadovoljil s finančno klofuto očitno nesposobnemu vodstvu zavoda. S tem pa močno razočaral tudi svoje volivce, ki so si obetali korenitejših sprememb.

Hkrati pa predsednik vlade ne izkazuje ambicije po reševanju problema, ki tako očitno visi nad vsemi razpravami o prihodnosti slovenske medijske krajine. In prav ima, saj zagotavljanje nepristranskega, oziroma uravnoteženega poročanja nacionalne medijske hiše ni stvar politike, temveč sposobnega, razgledanega, avtonomnega vodstva, ki resnično razume vlogo in pomen javnih medijev v sodobni družbi. Vodstva, ki zna ustvariti potrebne pogoje in izkoristiti najgloblji bazen kvalitetnega, izobraženega, sposobnega novinarskega kadra, da si z dvigom nad običajna politična obračunavanja zgradi renome in izkoristi ves svoj strokovni potencial. Ter ga, če je v prid uravnoteženosti to potrebno, okrepi še s kom izven levega svetovnonazorskega prepričanja, ter se hkrati za sodelovanje zahvali politikantom, ki celotni RTV najedajo ugled.

Tako malo je potrebno, da osvobodimo razpravo o tem kako zastarelo medijsko zakonodajo prilagoditi multimedijsko in tehnološko bliskovito razvijajočem se informacijskem okolju. A osvoboditev ob zdajšnji ureditvi imenovanja vodstva RTV Slovenija zahteva tudi politično zrelost, kakršne pri dominantnih akterjih ene in druge politične opcije ni na obzorju. Tisti, ki nam vladajo večino časa in zato držijo roko nad večino v programskem svetu, s svojimi nastavljenci vred kričijo k ohranjanju statusa quo. Drugi pa bi radi izkoristili svojih pet minut na oblasti in postorili, kar se v kratkem času pač lahko.

Prav zato je vse skupaj prava, skoraj nerešljiva »čista jeba«, kot v svojem hitu prepevajo dečki s Sotle. »Ko si hkrati čisto blizu, pa tak daleč od vsega.«

43 KOMENTARJI

  1. Anketa je dokaz, da RTV resnično ne deluje ustavno, torej demokratično.

    Presenečenje je, da levica najmanj zaupa Časniku, ki je vrednoten časopis. To je dokaz, da levici ni mar za vrednote. pravičnost, poštenost, odgovornost..

  2. RTV Slovenija ima na splošno odličen program, saj ohranja slovensko kulturno dediščino.

    Škoda je le, da pri političnih oddajah ni nepristranska, saj promovira levičarski pogled na življenje.
    Njena napaka je tudi, da običajno ne prikaže levi in desni pogled na določeno vprašanje, ampak le levega.

    To bi se dalo spremeniti z menjavo vodstva na RTV oz. določenih urednikov, ki kršijo na ta način slovensko ustavo.

    • Me na zanima, ali ima ali nima RTV odličnega programa.
      Gledanje oddaj in prisilnega plačevanja prispevka RTV Slovenija razumem kot osebno žalitev in nasilje. Zakaj sem prisiljen plačevati nekaj, kar nisem naročil, me ne zanima, za mene ni koristno, pa še verjamem ne v to ? Življensko nujne zadeve: elektrika, voda, plin,… lahko kadarkoli odpovem in če ne plačam, mi jo enostavno odklopijo, nekaj kar nisem naročil, me ne zanima, pa če ne plačam, mi sledi izvršba ali celo zapor.
      Kako je mogoče, da smo državljani prisiljeni preko internetnih ponudnikov prisiljeni plačevati zasebne medijske hiše, kot je PRO PLUS, financiran iz davčnih oaz, ki ga obvladujejo nedemokratične strukture in so pravzaprav zasebni mediji levih nedemokratičnih komunističnih struktur ?
      Zasebna medijska hiša PRO PLUS deluje kot osebna televizija levih strank v opoziciji. Očitno sedaj levim strankam vrača uslugo, ko je z internetnimi podnudniki izsilila prisilno plačevanje, vlada in ustrezni organi pa se niso odzvali. Sprašujem se tudi, kako je PRO PLUS-u uspelo skleniti prisilne pogodbe s kabelskimi operaterji, katere programsko shemo sedaj prisilno plačujemo naročniki. Pri teh prisilnih pogodbah gre zagotovo za sporne posle. Je šlo za podkupovanje, kartelno dogovarjanje oziroma druge sporne ali nezakonite postopke ? PRO PLUS-u je uspelo izsiliti pogodbe z vsemi ponudniki, ki se pravzaprav niti niso upirali vsiljeni PRO PLUS shemi, saj so v tem poslu videli le zaslužek na račun naročnikov.

  3. Seveda resuje bistveno, to je medijski prostor. Blokiran je zato, ker smo edina drzava v Evropi, kjer je komunizem, ups, nadaljevanje komunizma, ki se imenuje kucanizem in je sskotil ogromno stevilo Jenullov in Carlovk. Prav vsak normalen drzavljan bi moral odgovarjati za to, ker Golobicevi kupljeni mediji unicujejo Slovenijo in mi jim to dovolimo! Tudi vi, g. Caks, tudi vi. Resujemo, baby steps, korak po korak! Tudi zaradi vsegliharjev, kot je Domovina.je! Postavite se na stran naroda, ne Novakove, za katero je nekdo napisal, da bo kmalu clanica SD. Hm?!

    • Če bi s pozitivnim “nabojem” prebrali _ članek urednika Čakša, bi ugotovil, da se zavzema za večjo PLURALNOST in NEPRISTRANSKOST naše “nacionalne” RTV hiše.

      Jasno je v prispevku poudarjeno, da RTV služi predvsem LEVIM.

  4. Kršitev slovenske ustave je najhujša kršitev, zato se mi zdi čudno, da se desnica ne sklicuje na to dejstvo in zahteva, da RTV uskladi svoje delovanje s slovensko ustavo torej, da upošteva njene demokratične temelje in človekove pravice, pod kar spada tudi kršitev osebnega dostojanstva desnih volivec, ker jih RTV pogosto ignorira.

  5. Prvi pogoj za ustvarjanje kolikor toliko normalne ali vsaj znosne demokracije v Sloveniji je sesutje do temeljev javne hiše, ki se imenuje Radio televizija Ljubljana.

    Krpanje obstoječega stanja ali delne kozmetične spremembe ne bodo prinesle nikakršnega pozitivnega rezultata.

    Državljani jo plačujejo, ta pa jih v zahvalo zavaja in poneumlja.

    Množica, ki je včeraj demonstrirala pred državnim zborom, predstavlja le polovico tistih, ki na RTV nič ne deljajo ali delajo škodo državi in narodu.

    Janša je naredil prvi korak, naša dolžnost pa je, da mu sledimo in pri tem pomagamo, ne pa, da se prepuščamo malodušju, ki veje že iz nslova te kolumne.

  6. Moj predlog je sledeč. DZ bi dal 3 mesece časa, da najde rešitev za RTV – informativni program. In odločitev bi morali sprejeti s 2/3 večino. V nasprotnem primeru po 3 mesecih ukinejo informativni program na RTV-ju. Tako bodo zainteresirani, da najdejo rešitev tako levi kot desni.

  7. Za uravnoteženje Čakševega razmišljanja: “Avantgarda levega pola političnega spektra se od začetka revolucije zaveda pomembnosti medijev. Le-ti niso samo četrta veja oblasti, temveč najmočnejše orožje v boju za ohranitev oblasti. Takšno orožje se nikoli ne izpušča iz rok. Zaradi tega je že naznanilo vlade, o spremembi medijske zakonodaje, povzročilo paniko. Mnenjski voditelji se ne morejo sprijazniti z idejo, da bi se javni zavod transformiral iz orožja za boj proti desnici v odprti prostor javnega dialoga o bistvenih vprašanjih našega skupnega sobivanja,” nam je paniko levega političnega, medijskega in akademskega omrežja pojasnil strokovnjak za medije in redni profesor na Fakulteti za informativne študije dr. Dejan Jelovac.

  8. JJ težko najde idealno rešitev, nekaj zaradi tega,ker je sam po sebi najboljši učenec Kučana, drugič, ker neke idealne rešitve ni. Morda bi rešili zadevo tako,da bi vsakokratni programski svet (ali kdorkoli že upravlja vsebine na nacionalki) po zakonu dobila v roke opozicija. Recimo svet bi korenito oklestili na 11 članov, 6 opozicija, ostalo pa vlada. S tem bi priznali dejansko politično in ideološko delitev in se izognili hinavčenju raznih kulturnikov in nekih interesnih skupin, ki niso drugega kot levi trojanski konj. RTV bi bila tako vedno v rokah opozicije, razmerja bi bila jasno določena, levo hinavčenje z neko kobajagi neodvisnostjo pa odstranjeno.

  9. Simptomatično za ravnanje privilegiranih uslužbencev na državni RTVS je med drugim tudi to, da ob vsakem poskusu kakršnekoli zakonite statusne, poslovne in programske spremembe postavijo v ospredje svoje krčevite obrambe “statusa quo” obrobne programe za manjšine, otroke in mladino, vse redkejše oddaje s področja kulture in umetnosti ter ustvarjalne/poustvarjalne dejavnosti orkestrov in zborov v okviru javnega zavoda ter da vnaprej izsiljevalsko napovedo, kako bodo morebitna znižanja javnih prihodkov najprej demonstrirali z drastično ukinitvijo teh programov in teh dejavnosti, ki sodijo očitno tudi na obrobje njihove lastne skrbi in pozornosti.
    Skratka, o z ustavo in veljavno zakonodajo določenih vsebinskih izhodiščih in okvirjih informativnih programov radia, televizije in spletišča v okviru ponudbe državne RTV Slovenija ter o njihovi vsakdanji preverljivi uresničitvi oz. izvršitvi se najvišji funkcionarji, uredniki in novinarski aktivisti z RTVS očitno niso pripravljeni pogovarjati z nikomer. Oni so in bodo še naprej tisti, ki bodo naduto in samopašno določali meje javnega interesa, oni so tisti, ki bodo “avtonomno” določali, kaj je “normalno” in kaj je “populistično”, oni bodo določali, kaj je “napredno” in kaj je “nazadnjaško”.
    Kar je seveda popolnoma izven zdrave pameti, veljavnega ustavnega reda, izven politično pluralne parlamentarne ureditve in mimo spoštovanja in upoštevanja različnih legitimnih interesov v demokratični družbeni skupnosti.
    Že dejstvo, da se za ohranitev nedotakljivega “statusa quo” na državni RTVS javno postavljajo prvaki in poslanci političnih strank protijanšistične opozicije v parlamentu ter protijanšistični vstajniki na ulicah in trgih nekaterih slovenskih mest nazorno potrjuje, čigavi politični mnenjski voditelji, aktivisti in ideološki zavezniki megalomansko obvladujejo večino radijskih, televizijskih in spletnih vsebin, za katere pa obvezno prispevamo vsi plačniki elektrike in RTV prispevka.
    Da bi državni/javni zavod RTV Slovenija lahko resnično profesionalno, neodvisno ter politično netendenciozno kot neodvisni in nepristranski MEDIJ stregel vsem zainteresiranim državljanom, davkoplačevalcem, volivcem in plačnikom obveznega RTV prispevka, bi se moral najprej razpolitizirati, depolitizirati, dekontaminirati od vseh leninističnih, titoističnih, anarhističnih in novolevičarskih ideologij in političnih praks ter bi se moral začeti pregledno in demonstrativno obnašati kot resnični, objektivni, verodostojni, zanesljivi in spoštljivi MEDIJ – POSREDNIK med vsemi legitimnimi družbenimi interesnimi skupinami, med vsemi legitimnimi ideologijami in religijami, med vsemi političnimi strankami, gibanji in civilno-družbenimi organizacijami, ki se deklarativno in v vsakdanji praksi obnašajo v skladu z veljavno Ustavo RS, veljavno zakonodajo v RS in v skladu z univerzalnimi in mednarodno veljavnimi človekovimi pravicami in svoboščinami.

    • Dobro ste povedali.
      Zaposleni na RTV, so prepričani, da so lastniki RTV-ja, ter, da lahko delajo kar hočejo.

      Pa ni tako. RTV ima DOLŽNOST, da dela za vse Slovence – Leve in Desne, zato jo tudi imenujemo NACIONALKA. Če tega Kadunc ne razume, naj gre drugam, ker tu dela ne opravlja tako, kot bi moral.

      Če Mojca P. Šetinc. E, Žnidaršič. Štefančič, Carli, Šurc, M. Molk, M. Ambrožič……… delajo samo v prid Levice, potem naj skupaj z Levico ustanovijo” Novo-Levo TV”, naj jo sami plačujejo in potem bodo lahko res delali kar hočejo.

      Dokler pa so na NACIONALKI, imajo OBVEZO, da delajo enako za Leve, kot za Desne in “pika”,

      Če so pa NOVINARJI brez obveznosti do državljanov, potem tudi DRŽAVLJANI nismo OBEZNI_PLAČEVANJA neke TV, ki jo ne čutimo za Nacionalko.

    • Tudi jaz se strinjam dober komentar na to temo, vendar komentar ne nudi rešitve, kdo bo to izvajal. Ta kader na RTV je preveč kontaminiran nepoštenostjo, levo ideologijo in slabim delom, da bi uspelo prenoviti RTV skladno z vašim komentarjem. Prvi in neposredni levi ideolog in učitelj takega kadra pa je Milosavljević pa smo zopet v začaranem krogu, se pravi ustanoviti moramo novo fakulteto, ki bo vzgajala mlade, ki se odločijo za ta študij v poštene profesionalne novinarje z razkošjem v glavi. Ob tem prosim radio in TV Slo naj nas drugače misleče vsaj za nekaj časa obvarujejo komentarjev omenjenega profesorja-HVALA.

  10. Večina zaposlenih v informativnih programih na RTV, pa tudi v drugih informativnih medijih (Delo, Večer, Dnevnik…), šolah, državnih podjetjih in upravi, športnih klubih, kulturnih in drugih društvih (npr. gasilci, AMZ, RK…) še vedno (ali zopet) deluje po zapovedi iz prejšnjega režima, ker so po Kučanu to “vojaki revolucije”, ki morajo biti predvsem politični propagandisti komunistične ideologije in jo vzdrževati; temu primerno so bili tudi skrbno selekcijsko izbirani. Zaradi takšnega žalostnega stanja v državi, predvsem pa še na RTV, tega ne bo mogoče počistiti zgolj z menjavo ožjega vodstva, ker je težko pričakovati, da bi se takšni fanatični in z sovraštvom do “drugorazrednih” državljanov prepojeni in novinarji kdaj pogledali v ogledalo in se spremenili, njihov prvi šef je namreč še vedno Kučan. Za vse to pa je največja krivda v tem, da ob rojstvu države nismo bili sposobni opraviti lustracije. Zato je te levičarske ekstremiste iz RTV nujno potrebno odsloviti, jim ponuditi kakšno drugo administrativno delo, ali pa jim omogočiti predčasno upokojitev.

  11. RTV Slovenija, oziroma konkretno njeno vodstvo, krši množično človekove pravice do osebnega dostojanstva vseh, ki imamo desni pogled na življenje, kar je ustavno zagotovljena pravica.

    Še zločinci imajo pravico do osebnega dostojanstva, miki imamo desni pogled na življenje, pa ga nimamo.

    Smrt janšizmu pa je vrh ledene gore množičnega kršenja človekovih pravic!
    Iz pravosodja se je kršenje človekovih pravic razširilo na RTV in ulice.

  12. RTV in drugi levi mediji ter tožilci trdijo, da se grožnjo: smrt janšizmu, ne grozi Janši, ampak njegovi ideologiji in da zato to ni kaznivo dejanje.

    Torej se grozi vsem, ki razmišljajo podobno kot Janez Janša.

    Torej vsem, ki:
    – spoštujejo slovenski narod in slovensko državo
    -spoštujejo demokratične temelje slovenske države in človekove pravice
    – so za resnico, pravičnost, poštenost in odgovornost ter enaka merila…

  13. Dokler ne bo konec množičnega kršenja človekovih pravic, kar je posledica prejšnje totalitarne države in njene miselnosti, bomo priča grožnjam in drugemu nasilju zoper posameznike in skupine.

    Čas je že, da napravimo konec množičnemu kršenju človekovih pravic in da tisti, ki to počnejo – odgovarjajo!!!

  14. Poglejte si, ljudje, oddajo v kateri se Miša Molk osladno cedi pred delom in likom tovariša Marjana Šarca, bivšega premiera “na čakanju”! Za bruhat…. za pobruhat!! Dajte ženski posneti reklamo za račjo pašteto, “leskovačke čevape”, žolico iz Šmarce pri Kamniku ali higienske tampone, ne pa…! Lepo vas prosim, Kadunčevi, neokomunistična trdnjava s prozorno fasado, kako dolgo še!? Odklopite mi elektriko, bomo prali na roke in prižigali petrolejke! Saj to menda ni protiustavno!??

  15. Komentar, ki nazorno prikazuje stanje na slovenski RTV.
    V času najhujše pandemije kitajskega virusa za Gospodov dan le najdem uteho ob spremljanju maše iz mariborske stolnice na, mislim, 2. programu RTV. Zgledno posneto, lepe pridige škofa Cvikla, tenkočutna glasbena spremljava, skratka, lepo in doživeto! Torej se da, če se hoče!
    Korona malo popusti, in glej ga zlomka, tudi maš na naši TV več ni. No, izjemoma je bila vmes še ena, evangeličanska iz Križevcev v Prekmurju. Prav, enkrat si jo tudi oni zaslužijo. Potem pa spet nič.
    Gledam spored, morda so se pa le premislili. Prvi program v nedeljo dopoldan: Speči Tom, razne druge risanke za otroke ter druge neumnosti. 2. program: nič od želenega, 3. program: ponavljanje mukotrpnih razprav v parlamentu.
    Pogledam sporede drugih TV. Zagreb 1: prenos velike več kot 2-urne slovesnosti ob obletnici posvetitve Nikolaja Tavelića za svetnika, čudovit sprevod po mestu, narodne noše, prapori (brez rdeče zvezde!), ubrano petje, prisotni Plenković in lokalna oblast. Veličastno!
    In tako nedelja za nedeljo. Na RTV SLO na vseh treh programih nič, na TV Zagreb 1 (!) prenos maš z vnaprejšnjo slikovito predstavitvijo krajev: najprej iz manjšega kraja blizu Velike Gorice pri Zagrebu, zatem iz kraja blizu Bjelovara, tretjič iz Dalmatinske Zagore blizu Imotskega, v nedeljo bo iz kraja blizu Karlovca. Gledam, povsod lepo okrašeno, izbrano petje, narodne noše, polno mladine – lepo mi je pri srcu, hkrati pa me stisne tam okoli in razmišljam: Quo vadis, Slovenija!

    • Vse to pove, da nimamo NACIONALKE, ampak “Levo – TV”, ki si upa zahtevati, da jo vsi plačujemo. Naj nam razložijo, zakaj moramo plačevati nekaj, brez, da bi kaj dobili.

      Dragi zaposleni na RTV – vi hočete SVOBODO.
      Tudi mi hočemo svobodo in SVOBODNO se bomo odločili, da vas ne bomo več plačevali.

  16. Ne levičarske, ampak skrajno levičarske in marksistične ideje nam prodajajo in vsiljujejo pod krinko strokovnosti in ‘nepristranskosti’, s tem, da bi marsikatera novinarka ali novinar na rtvslo morala priznati, da piše ali govori osebnoizpovedno fikcijo, ne pa nepristransko novinarsko besedilo.
    Saj so tudi čisto fajn in nevtralni članki, ampak med vrsticami zija levičarska marksistična indoktrinacija ter v zadnjih mesecih ”smrt janšizmu na vsak možnih načinih”. Meni rata kar slabo in mi je nepojmljivo, kaj si dovolijo. In da ni nobenih posledic zanje.
    Najhuje pri tem je, da za levičarje nelevičarji ne bi smeli obstajati. Treba nas je najprej razsvetliti, ker smo neumni in ‘neznanstveni’, če pa to ne gre pa diskreditirati z lažmi, in na koncu, če še ne gre, preostane tisto, kar so nacisti delali z židi ter komunisti s Slovenci po WW2. Skrajni čas bi bil, da se to neha financirati tako kot se in se da na trg…

  17. Zame je bil najboljši generalni direktor RTV Žarko Petan. Za druge kolege pa najboljši direktor Televizije RTV Milan Bajželj, ki naj bi leta 1988 (če se ne motim, morda tudi 1989), v začetku leta razdelil vsakemu zaposlenemu v enem mesecu dve plači. Enako naj bi dobili tudi radijci, čeprav ni bil njihov direktor. Kar seveda pomeni, da je bil zraven tudi generalni, toda… Tako veliki denarčki niso mogli iti preko republiškega vodstva, zlasti pa ne mimo CK. Kajti, gospodarski in socialni položaj Jugoslavije je bil tako na psu, da so sledili štrajki eden za drugim. S tem denarjem so nas hoteli podkupiti, da ne bi štrajkali.

  18. Rešitev je seveda zelo enostavna! RTV vreči na prosti trg skupaj z njenim direktorjem Kaduncem, ki s svojim premoženjem in premoženjem družine odgovarja za zakonitost poslovanja.

  19. Pravijo, da so največji proizvajalec kulturnih vsebin:
    – spomnite se, kdaj smo nazadnje gledali na TV Slovenija zadnjo izvirno domačo TV dramo v njihovi produkciji?
    – za domačo TV serijo po Golobovem romanu Jezero so nas pol leta “masirali” z reklamami, potem pa so se igralci sami pritožili nad nedopustno šlampasto tonsko tehniko, zaradi katere so bili dialogi potrebni podpore s podnapisi;
    – le najstarejši redni plačniki RTV prispevka se še spominjamo časov, ko je bila vsak mesec premiera nove domače izvirne TV drame, ko je bila vsako leto proizvedena in predvajanja najmanj ena izvirna domača nadaljevanka ali nanizanka za odrasle ter za otroke in mladino;
    – le najstarejši redni plačniki RTV prispevka se še spominjamo časov, ko je bila vsaj vsak mesec nova premiera izvirne domače radijske igre in/ali domače igre za otroke in mladino;
    – ne spomnim se, kdaj smo po TV Slovenija lahko doživeli nazadnje posnetek izbrane gledališke dramske, operne ali baletne uprizoritve;
    Ko branijo svoj “status quo” se poslovni in programski šefi z RTV Slovenija tako zelo radi sklicujejo na kulturo in umetnost, v resnici pa se delež domače izvirne dramske, filmske, radijske igrane, koncertne, baletne in plesne umetniške produkcije nenehoma znižuje in izgineva med kupljenimi tujimi zabavljaškimi, filmskimi, dokumentarnimi, vzgojnimi in športnimi programi.
    Vse več je pred kamerami javne/državne nacionalke “sedeče” in “govoreče Slovenije” v formatu intervjujev, pogovornih, mnenjskih oddaj z vselej enimi in istimi standardnimi “strokovnjaki” za določene teme in dileme, denimo s področja ekonomije, ekologije, domače in mednarodne politike ter medijske realnosti ipd., itd.
    Več kilometrov ko je dogodek ali prepoznavna osebnost oddaljena od centra državne RTV Slovenija, manj je možnosti, da bi se medijski aktivisti utegnili ukvarjati z njo ali z njim. Edina izjema so domnevne afere, škandali, senzacionalistične spodbude za vzbujanje najnižjih čustev sovraštva, nevoščljivosti, privoščljivosti, ko so polni kombiji besednih in slikovnih poročevalcev ter lovcev na človeške glave pripravljeni potovati tudi v najbolj oddaljene kotičke slovenske kokoši, denimo na vzhod in jug ali na zahod, ter čakati in čakati na dražljive posnetke uprizorjenih policijskih preiskav, aretacij, prelaganj sumljivih škatel in zabojev in kovčkov v prtljažnike policijskih avtomobilov – po katerih nikoli doslej še nismo doživeli veljavnega in dokončnega sodnega epiloga.
    Pravijo, da jim zmanjkuje denarja za lastno produkcijo izvirnih umetniških programov. A kako, da jim nikoli ne zmanjka denarja za drage prenose formule 1 in druga megalomanska ter neekološka “preseravanja” iz sveta najbolj koruptivno kontaminiranega športnega biznisa, kjer predstavniki Slovenije sploh ne sodelujejo; ne kot sponzorji, ne kot akterji oz. protagonisti in ne kot organizatorji ali kako drugače.
    Kako si lahko športno uredništvo TV Slovenija privošči pošiljanje svojih poročevalcev in snemalnih ekip na prestižne spektakle največjih košarkarskih in hokejskih zaslužkarjev v ZDA, o katerih celo redno poročajo v svojih vsakodnevnih programih. Domača tekmovanja in domače športnike ter njihove spremljevalce pa na račun največjih slovenskih zaslužkarjev v tujini vse bolj očitno medijsko zapostavljajo in celo ignorirajo.
    Pogosto se državni uslužbenci z RTV Slovenija tudi branijo pred kritiki, da nam le oni ponujajo in posredujejo nekatere vsebine in medijske formate, ki so nujni za nacionalno in kulturno samozavest ter za ohranitev kolektivnega zgodovinskega spomina. To je pogojno res in zaradi tega jim priporočam, da s svojih programov črtajo vse vsebine, ki jih že uspešno posredujejo komercialne radijske in televizijske postaje ter da se v polni meri, kompetentno in medijsko konkurenčno lotevajo predvsem tistih področij družbenega življenja in umetniškega ustvarjanja, za katera so posebej poklicani že po veljavni zakonodaji in po lastnem izjemnem statusu javnega zavoda posebnega družbenega poslanstva in namena.
    Namesto da skušajo konkurirati v senzacionalizmu, plehkosti in površnosti ter lažni spektakularni bleščavi komercialnim domačim in tujim producentom ter posrednikom, naj se z vso poklicanostjo in poklicno odgovornostjo obrnejo k vsebinam, povezanim z vsemi razsežnostmi življenja in ustvarjanja v slovenski državi ter z celotno njeno zgodovino, s katerimi se komercialni tekmeci ne bodo nikoli in nikdar ukvarjali enako resno, odgovorno in poglobljeno.

    • Vse to, kar ste napisali, tudi sama večkrat razmišljam.

      Pri vsakih poročilih, nas “futrajo” s ŠPORTOM.
      Čas ki porabijo za šport, bi se lahko izmenjaval s SLOVENSKIM petjem, VESELOIGRAMI, dobrimi SLOVENSKIMI fimi in raznimi kulturnimi (ne samo proslave ZZB) prireditvami po Sloveniji….
      Nič od tega ni.
      Tako, da že veliko časa je opaziti, da taka RTV, je brez SLOVENSKE duše.

      Med zaposlenimi na RTV so mogoče Slovenci, (tisti ki so, pa so skoraj izključno LEVI) v manjšini.
      In to se čuti pri KULTURNIH PROGRAMIH. Tako, da vsi pokazatelji kažejo, da Slovenci nimamo Nacionalke, ker so jo nam “ugrabili”.

  20. @Aktiven državljan, imaš še kako prav. Tudi mi, ki smo delali vse te izvirne drame, smo se z leti začeli spraševati, zakaj je teh dram vedno manj. Naj kot zanimivost povem, da se je pred 50 leti večino dram snemalo ponoči. Do treh, štirih zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih.
    Danes pa je RTVS popolnoma iztirila. In to tako hudo, da me je sram. Včasih smo razumeli, da se česa ne sme posneti ali reči, danes pa takih stvari ne razumem več. Še so ljudje, ki imajo prepoved nastopanja na TV. Pred leti smo jih še videvali na TV, zdaj že dolgo ne več, čeprav še vedno zmorejo in so še zelo lucidni.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime