Koliko tujcev dejansko prebiva v Sloveniji in kako se jim godi

Blaž Čermelj
4
Fotografija je simbolična (vir foto: Pixabay)

Na ponedeljkovi redni seji je poslanec in predsednik SNS Zmago Jelinčič predsedniku vlade Marjanu Šarcu zastavil poslansko vprašanje o tujcih, ki živijo v Sloveniji. Zanimalo ga je, koliko jih je pri nas, koliko jih ima dovoljenje za delo, kje delajo in koliko otrok imajo. Dotaknil se je tudi vprašanj zlorab, zlasti področja priseljevanja s pomočjo študentskih vizumov, podjetij, ustanovljenih z namenom omogočanja priseljevanja in zlorabami socialnih pravic.

Na nekaj osnovnih stvari je predsednik vlade poslancu odgovoril že s pomočjo uradnih evidenc, ki jih ima na voljo preko državnih služb. Mi pa te podatke, na podlagi analize OECD, postavljamo še v širši okvir.

Denimo, Slovenijo je v zadnjih nekaj letih zapustilo za tri stožiške nogometne stadione večinoma visoko izobraženih državljanov. Obenem pa je izobrazbena struktura tukajšnjih tujcev med najnižjimi v Evropski uniji. 

Koliko tujcev dejansko živi v Sloveniji

Navidezno je to zelo preprost odgovor, vendar je dejansko zelo težko podati objektiven rezultat. Predsednik vlade Marijan Šarec se je v svojem odgovoru omejil na tiste, ki imajo v tem trenutku veljavno dovoljenje za prebivanje. Teh je bilo 30. 11. 2018 172.073. Od tega jih je bilo 144.407 iz tretjih držav, 27.666 pa iz držav EGS in Švice.

V preteklem letu je bil zanje izdanih 39.260 delovnih dovoljenj (soglasij k izdaji ali podaljšanj), ob čemer pa velja omeniti, da jih samozaposleni ne potrebujejo. Predsednik vlade poudarja še, da se dovoljenja izdajajo v glavnem za najnižje kvalificirana delovna mesta, za katera trenutno v Sloveniji ni zanimanja. Ni pa delo trenutno edini razlog za preselitev v Slovenijo. Po zakonu o tujcih je bilo 30. 11. 2018 veljavnih 11.692 dovoljenj za prebivanje, iz razloga združevanja družin.

Države izvora

Med državam izvora tistih, ki prihajajo iz tretjih držav, prevladujejo priseljenci z območja nekdanje Jugoslavije. Teh je več kot polovica.

V dobrih petih letih Slovenijo zapustilo več kot 50 tisoč večinoma visoko izobraženih ljudi

Prebivalstvo Slovenije se v zadnjih letih ne zmanjšuje, kot je to trend v drugih državah nekdanje Jugoslavije. Podatki pa imajo tudi drugo plat. Med slovenskimi državljani je trend preseljevanja trenutno negativen. Pred letom 2012 ta trend ni bil pretirano zaskrbljujoč, saj je razlika znašala večinoma do 1000 ali 2000 prebivalcev. Leta 2012 pa je ta pojav postal problematičen, izselilo se je več kot 8000 ljudi.

Trend se je nadaljeval tudi v naslednjih letih. V letih 2012 – 2017 se je tako iz Slovenije izselilo 51.563 državljanov, nazaj pa se jih je preselilo 16.651. Navadno gre za posameznike v najboljših delovnih letih, pri čemer pa njihova izobrazba po statističnih podatkih ne izstopa veliko v primerjavi s tistimi, ki ostajajo.

Prebivalstvo Slovenije se je v tem času neto povečalo, predvsem na račun priseljevanja tujcev. Slednji pa se iz Slovenije ne izseljujejo v najboljših delovnih letih, kot to velja v prvem primeru, ampak mnogo kasneje, ko izpolnijo pogoje za upokojitev.

Kako se tujcem godi v Sloveniji

Na začetku omenjeno poročilo OECD omogoča, da položaj, v katerem so tujci v Sloveniji, primerjamo tudi z ostalimi članicami EU in OECD.

Po njihovih podatkih v Sloveniji trenutno biva 350.000 ljudi oziroma 16 % prebivalcev, ki niso bili rojeni v Sloveniji. Pri čemer jih je približno polovica očitno že prejela slovensko državljanstvo (če primerjamo s podatki predsednika vlade). Ta delež je nekoliko nad povprečjem EU. Še najbolj v tem oziru izstopa Luksemburg s 47 %. Skoraj brez v tujini rojenih prebivalcev (manj kot 5 %) pa so Litva, Poljska, Slovaška, Romunija in Bolgarija.

V primerjavi z drugimi državami v raziskavi so ti ljudje v Sloveniji mnogo slabše izobraženi. Peto, šesto, sedmo ali osmo stopnjo izobrazbe jih ima 18 %, kar nas uvršča v družbo Nemčije (23 %), Hrvaške (18 %) in Grčije (17 %), v EU ima slabše rezultate od teh držav le še Italija (13 %).

Na trgu dela so udeleženi 67 %, kar je nekaj odstotkov manj, kot so udeleženi v Sloveniji rojeni prebivalci. Podobne rezultate imata tudi Nemčija in Švedska, a s to razliko, da so tam rojeni prebivalci na trgu dela udeleženi kar 76 % oziroma 80 %.

Njihova izpostavljenost revščini je 27 %, med rojenimi v Sloveniji je dvakrat nižja. Kljub danes glasnim debatam o sovražnem govoru ga priseljenci v praksi očitno ne opažajo. O etnični in rasni diskriminaciji jih namreč poroča manj kot 5 %, kar pomeni uvrstitev v družbi Hrvaške čisto na rep grafa. Drugje je teh težav mnogo, mnogo več.

V ostalih statističnih kategorijah Slovenija ne izstopa. Morda pri zdravstvu, kjer o dobrem zdravju poroča le 57 % v tujini rojenih priseljencev. Ker pa rezultati tudi na splošno niso praktično nič boljši (62 %), se problem zagotovo skriva drugje. Zato bi bilo odgovor nanj bilo potrebno iskati pri drugih, sistemskih vzrokih.

4 KOMENTARJI

  1. Težko je javno priznati doseženo mejo ohranitve naroda,njegove kulture,mišljenskega sveta,narodove duhovnosti,samobitnosti.Mejna točka je, po mojem mnenju, že dosežena.Mislim in sem prepričan,da je za takšne narode kot smo Slovenci, meja 20 % “tujcev”.
    Statistika,ki je v članku ni popolna.Ne upošteva “mešanja” in drugo,tretjo generacijo.Ne upošteva slovenske pasivnosti-defenzivnosti v odnosih.Torej izginja slovenska samobitnost (opozorim,recimo,na veseli december v Ljubljani! ( katera muzika prevladuje?),to je samo en delček !).V klimi politične korektnosti,manjšina obvladuje večino,posebno pomembno,ko se vpliva na mišljenski “svet” naroda in njegovo samobitnost.Čutim in vem,da se spreminja naša narodna bit.Zdi se mi v popolno nerodno smer.
    Verjetno bi bili veseli, takšne situacije v Sloveniji,Stanko Vraz,ilirsko gibanje in še kdo.Vem pa da se veselijo levičarji.Njihov internacionalizem je vedno bolj vesel.
    Statistika je izmuzljiva reč,življenje ne gre po svoje,ampak tako kot ga usmerja politična korektnost in ne kot bi bilo prav narodova samobitnost,ki je dinamična kategorija,ni pa revolucija.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime