Koliko se slovenska mladina spozna na politiko glede na vrstnike v Evropi in svetu

Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Kakšna politična prihodnost čaka Slovenijo? Naj vas vprašanje ne zavede, tokrat se ne mislimo ukvarjati z aktualnimi političnimi zgodbami in aferami. Ne zanimajo nas politične napake in zmage, ki jih bo država doživela v prihodnjih letih in desetletjih. Bolj nas zanimajo tisti, ki bodo našo prihodnost čez nekaj let ustvarjali. Verjetno sicer še ne kot politiki, zagotovo pa kot pomemben del volilnega telesa, ki lahko političnim strankam prinese ali odnese kar znatno število glasov.

Ni odveč poudarjati, da bodo ti novi volilni upravičenci zagotovo delovali po sistemu kar se Janezek nauči, to Janezek zna. Zato se bomo s pomočja raziskave ICCS 2016 posvetili vprašanjema, kaj naši osnovnošolci o političnem sistemu vedo in kako poklicane se čutijo, da bodo tega v prihodnjih letih soustvarjali.

Raziskava ICCS je za takšno obdelavo izredno prikladna iz več razlogov. Najprej zato, ker poteka po enakem metodološkem sistemu v 24 različnih državah. Pri tem so reprezentativni vzorci ogromni, saj v zadnji iz leta 2016 sodeluje kar 94.000 otrok v osmem letu obveznega izobraževanja, od tega je 2844 slovenskih iz 150 različnih osnovnih šol.

Z njo lahko primerjamo, koliko po svoji politični pismenosti za najboljšimi zaostajajo slovenski osnovnošolci ter kje imajo v primerjavi z njimi največje slepe pege. Pri tem so lahko zaradi orjaškega vzorca zastopani otroci iz vseh statistično pomembnih okolij.

Preprosta vprašanja. Pa tudi takšna, kjer zardevajo odrasli


Vprašalnik raziskave ICCS je izrazito večnivojski. Osnovnošolci, ki pravilno odgovorijo na vprašanja na najnižjem nivoju (D), poznavajo najbolj osnovne vidike demokracije, tisti na višjih nivojih pa so sposobni prepoznavati tudi bolj abstraktne koncepte demokratičnih načel in državljanskih dejanj (C). Najvišja nivoja pa od učencev zahtevata tudi poznavanja sistemov in institucij, ki za njimi delujejo (B) ter, v zadnji fazi integrirano znanje in razumevanje državljanskih konceptov (A).

Spremna študija ob tem opisu navaja tudi primere vprašanj, ki so bila uporabljena in bodo izločena iz nadaljnjih študij.

Vprašanje iz ravni D:

Vsi imajo pravico do izobrazbe. Izobrazba mora biti zastonj ... in obvezna. (Splošna deklaracija človekovih pravic)

Zakaj je izobrazba osnovna človekova pravica?

1. Zato ker otroci radi hodijo v šolo ter preživljajo čas s prijatelji.
2. Zato ker izobrazba prinaša delovna mesta mnogim učiteljem.
3. Zato ker so otroci lahko v šoli, medtem ko so njihovi starši v službi.
4. Zato ker z izobrazbo ljudje razvijejo potrebna znanja za sodelovanje v skupnosti.

V Sloveniji je na to vprašanje pravilno (odgovor 4) odgovorilo 94 % učencev, kar je malenkost nad mednarodnim povprečjem, ki znaša 92 %.


Vprašanja ravni C so zahtevnejša.

Slovenski učenci so bili tudi na tej ravni bili boljši od mednarodnega povprečja, toda na to vprašanje so imeli težave:

Zloraba moči je, ko nekdo z avtoriteto uporabi svojo moč nepošteno in neprimerno.

Kateri od navedenih primerov najbolje prikaže zlorabo moči?

1. Politični vodja v medijih poda izjavo proti predlaganemu zakonu.
2. Politični vodja zaposli ljudi, samo če so donirali denar njegovi stranki.
3. Policist aretira nekoga, ki je prekršil zakon.
4. Skupina okoljskih aktivistov organizira protest pred državnim zborom

Temu je sledilo podvprašanje:

Kako lahko v demokratični državi preprečimo političnim vodjem zlorabo moči? Napišite dva različna načina!

Na mednarodni ravni je celotno nalogo pravilno rešilo (odgovor 2 plus pravilni odgovor na podvprašanji: transparentnost, svoboda medijev, vladavina prava, volitve, izobraževanje javnosti ...)  73 % učencev. Slovenski so bili od njih z 68 % znatno slabši.


Sledi še primer iz najtežje ravni A:

Posamezniki ali skupine dajejo včasih denar političnim strankam v obliki donacij. Nekatere države imajo zakone, ki zahtevajo, da politične stranke javno objavijo informacije o donacijah strankam.

Zakaj imajo države te zakone?

1. Zakoni vzpodbudijo ljudi, da volijo stranko, ki je prejela manj donacij.
2. Zakoni pomagajo javnosti uvideti, katera stranka bo najverjetneje zmagala na naslednjih volitvah.
3. Zakoni vzpodbujajo ljudi, da se pridružijo bogatejšim strankam.
4. Zakoni preprečujejo političnim strankam, da bi imeli raje ljudi, ki so jim donirali denar.

Takšna vprašanja so bila za učence v raziskavi že nekoliko pretežka. Četrti odgovor jih je namreč v povprečju obkrožilo le 43 %, tako na slovenski, kot na mednarodni ravni.

Kako dobri so slovenski učenci v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav.


Hitro lahko opazimo, da na Danskem, Tajvanu, Finskem, Švedskem in Norveškem več kot polovica učencev dosega najvišjo zahtevnostno raven. Slovenski odstotek je s 37 % krepko nižji in jo že uvršča v skupino držav, kjer največji delež učencev dosega B raven državljanske vednosti. Slovenija se po rezultatih testiranja uvršča med povprečne sodelujoče države.

Povprečje dosežene stopnje državljanske vednosti glede na zahtevnostne ravni. Vir: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2019/01/nacionalno-porocilo-iccs.pdf (str. 57) - klik za povečavo


Za rezultate skoraj vseh držav je značilno tudi, da so imela dekleta bistveno boljše rezultate od dečkov. Edini izjemi sta Peru, kjer so po znanju prevladovali dečki in Belgija, kjer je bila ta razlika statistično popolnoma nepomembna.

Izkazuje se, da imajo slovenski učenci več kot solidno znanje o demokratičnih procesih, ki v državi potekajo. Težava pa nastaja takrat, ko je potrebno to znanje razširiti na praktične situacije.

Iz nekaterih odgovorov tako lahko vidimo, da so v primerjavi s tujimi precej nespretni pri prepoznavanju korupcije. To pa neizbežno napoveduje težave, ko naposled dobijo volilno pravico, saj ostanejo strpni do takšnih praks oziroma jih celo podpirajo.

Tu vas vabimo še k branju naslednjega članka, vezanega na raziskavo ICCS 2016. Ta govori o tem, ali so se naši učenci pripravljeni angažirati v političnem procesu. Bodo otroci na volitvah poskrbeli za višjo volilno udeležbo, kot jo trenutno dosegajo njihovi starši? Kmalu na Domovina.je
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike