Koliko se nam bodo parlamentarne odločitve, sprejete v prihodnjem tednu, poznale v žepu?

Vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Državni zbor bo v ponedeljek s poslanskimi vprašanji začel oktobrsko redno sejo. Zadnji dan seje bo 29. oktobra, do takrat pa se bodo zvrstile obravnave več kot 20 zakonskih predlogov.

Zagotovo bo posebne pozornosti deležen vladni paket davčnih zakonov in predlog ukinitve dodatka za delovno aktivnost, ki je zaostril odnose med koalicijo in Levico, o čemer smo že pisali.

Paket davčnih zakonov


Državni zbor bo obravnaval davčni paket, v katerem so spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davčnem postopku, obravnaval v sredo. Vlada želi z njim razbremeniti stroške dela in s tem povečati konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Na boljšem bomo vsi, ki delamo," je zagotovil finančni minister Andrej Bertoncelj.

Glavna zakonska novost je razbremenitev lestvice za odmero dohodnine. Za en odstotek se znižujeta stopnji obdavčitve v drugem in tretjem dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %), splošna olajšava se dviga z 3.302,70 na 3.500 evrov ter hkrati uvaja linearna dodatna splošna olajšava za nižje prejemke oziroma za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov.

Je pa parlamentarni odbor za finance nekoliko omilil nameravano razbremenitev najbolje plačanih. S sprejetjem koalicijskega dopolnila je spodnjo mejo petega dohodninskega razreda s 50-odstotno davčno stopnjo z 80.000 evrov letne neto davčne osnove, kot je zagovarjal Bertoncelj, znižal na 72.000 evrov. Trenutno veljavna meja je pri 70.940 evrih.

Dopolnilo je zmotilo gospodarska združenja, ki so nasploh predloge davčnih sprememb sprejela z grenkim priokusom. Ob opozorilih, da bo takšna v zadnjem hipu sprejeta sprememba dogovorjenega paketa povečala odliv najboljših kadrov. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije paketa davčnih reform, ki jih bo DZ obravnaval po nujnem postopku, ne podpirajo. Zavrnili so Bertoncljeve navedbe, da je paket sprejemljiv za sindikate ter da so ga potrdili ali sprejeli na Ekonomsko-socialnem svetu.

Davčne spremembe bodo na letni ravni delavcu z minimalno plačo prinesle 32 € več prihodka, delavcu s povprečno plačo 147 € več, zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače 643 € več in nekomu z 10 tisočaki bruto plače 1980 € letno več.




Izgubljena proračunska sredstva bo vlada med drugim kompenzirala tudi z dvigom stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov, obresti in dividend s 25 % na 27,5 %. Enako velja za obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, pri katerih bo odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, s sedanjih 10 % zvišan na 15 %.

Dodatek za delovno aktivnost


Vladna novela zakona o socialno varstvenih prejemkih, ki predvideva ukinitev dodatka za delovno aktivnost je eden izmed največjih pričakovanih jabolk spora. Temu nasprotujejo zlasti v Levici, kar je tudi dodatno zaostrilo odnose s koalicijo.

Ministrstvo za delo je ocenilo, da dodatek nima enakega učinka kot ob uvedbi leta 2012 in ljudi ne spodbuja k zaposlovanju, ampak povzroča neaktivnosti v času, ko na trgu primanjkuje delovne sile. Predstavilo je tudi višino transferjev in olajšav, ki bi jih po ukinitvi dodatka prejemali nekateri tipi družin. Nasprotna stran meni, da bo ukrep prizadel najranljivejše skupine ljudi.

Kot je pojasnila ministrica Ksenija Klampfer, ukinitev dodatka predlagajo, ker je bil uveden kot socialni korektiv oziroma kot dodatek k nizki denarni socialni pomoči, ki je tedaj znašala 230 evrov. V zadnjih letih je ta narasla na 402 evra in se je skupaj z dodatkom zelo približala minimalni plači.

Pokojnine in denarno nadomestilo za brezposelnost


Državni zbor se bo lotil tudi vladne novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Prinaša poenotenje odmerne stopnje za moške in ženske na 63,5 odstotka do 1. januarja 2025, spreminja pa tudi t.i. dvojni status. Po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec, ki bi ostal v delovnem razmerju, poleg plače prva tri leta prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine, po preteku treh let pa 20 odstotkov, kot je v veljavi že zdaj. Pokojnina bi se za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, in to največ za tri otroke.

Vladna novela zakona o urejanju trga dela pa zvišuje minimalni znesek denarnega nadomestila za brezposelnost, in to iz 350 evrov bruto na 530,19 evra bruto. S tem izenačuje višino nadomestila z osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ki zdaj znaša 402 evra neto. Predvideno je zvišanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na deset mesecev v zadnjih 24 mesecih.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike