Koliko pa je primerno, da kristjan da za "ofer" za svojo Cerkev?

Vir posnetka: Politico.eu
Po spletnih omrežjih je čez vikend zaokrožilo "povabilo" Ihanskega župnika k darovanju velikonočnega ofra, ki naj ne bo v bakru, saj je darovalcu to v sramoto. Za tiste, ki cerkev od znotraj vidijo bolj poredko, je priporočen dar 50 €. Župnik je besedilo objavil celo na spletni strani župnije in seveda ni trajalo dolgo, da so to novico pograbili mediji in se razpisali o župnikovih prazničnih podukih.



Pri pisanju priporočil je župnik naredil manjšo napako: če bi resnično želel zaslužiti, bi moral ofer iz vstajenjske maše premakniti na blagoslov jedil. Tam je največ občasnih, nekateri jih imenujejo "šunka" kristjanov, ki morajo po njegovem prepričanju darovati 50 €. Še zdaleč pa to ni bila edina napaka, ki jo je naredil.

Ravnanje župnika je več kot le nespretno, da ne uporabim kakšnega tršega, manj primernega izraza, ki pa bi najbolje označil situacijo. Od kod mu sploh ideja, da o tem govori, kaj šele piše in objavlja na spletu?! Kot da ni ugled Cerkve v Sloveniji že dovolj na psu, se potem pojavi nekdo, ki pred podivjane pse medijske levice natrese svežih briketov. Za piko na i pa se je spustil v obrazložitev svojih neumnosti za portal 24ur. Za boj proti medijski artileriji se je oborožil s fračo in pričakoval zmago?!
V nasprotju s prepričanji nekaterih zagrizenih nasprotnikov Cerkve, denar od ofra ne gre za drag župnikov avto

Če ne 50 €, kakšna pa je primerna vsota?


Mediji so zgodbo pograbili in v svojih člankih govorijo o požrešnem župniku, ki odira upokojene cerkvene miši. V spletnih komentarjih anonimneži polivajo hektolitre gnojnice čez vse kar je cerkvenega. A toliko kot sem prepričana v to, da je bilo župnikovo dejanje neumno, sem prepričana tudi v to, da je takih izgubljenih dušnih pastirjev v Sloveniji malo. Kljub temu pa se sprašujem: kakšna pa je primerna vsota za ofer?

V prvi vrsti bi bilo dobro razčistiti s tem, čemu je ofer sploh namenjen. V nasprotju s prepričanji nekaterih zagrizenih nasprotnikov Cerkve, denar od ofra ne gre za drag župnikov avto. V prvi vrsti se denar porabi za župnijo. Za obnovo cerkve, za plačevanje položnic, za urejeno okolico, veroučno učilnico, čiščenje in krašenje bogoslužnih prostorov, plačilo katehetov in drugih sodelavcev. Poleg vsega je v cerkvah mnogo umetnin in drugih spomeniško zaščitenih predmetov, za katere je potrebno dobro skrbeti in to seveda stane.
Mnogi verniki se zavedajo, da je župnija njihova in da bo župnik po nekaj letih odšel drugam. Zavedajo se, da je potrebno za cerkvene zidove skrbeti tako kot so to počele že generacije pred njimi in bodo najverjetneje še mnoge generacije za njimi.

Mnogi verniki se zavedajo, da je župnija njihova in da bo župnik po nekaj letih odšel drugam. Zavedajo se, da je potrebno za cerkvene zidove skrbeti tako kot so to počele že generacije pred njimi in bodo najverjetneje še mnoge generacije za njimi. Župnijska cerkev zanje ni zgolj stavba, kjer far iz prižnice straši s peklom (kot si to predstavljajo predvsem tisti, ki notranjost cerkve vidijo zgolj ob kakšni turistični ekskurziji), ampak svet prostor, ki močno zaznamuje njihova življenja. Zaradi vsega tega je prav, da se Cerkev podpira tudi z darovi, naj bodo ti v denarju ali urah prostovoljnega dela ali molitvi.

Je potem, ko vse to seštejemo, 50€ na leto za povprečnega vernika res tako visok znesek? Če znaša povprečna neto plača nekaj čez 1.000€ na mesec, je 50€ letno zgolj pol procenta letnega zaslužka. Za cerkev in župnijo v kateri se ob nedeljah zbira občestvo, v katerih bodo vaši otroci prejemali prve zakramente in kjer se bodo zgodili eni bolj pomembnih dogodkov v vašem življenju.

Prepričana sem, da nihče nima pravice, da bi komurkoli gledal pod prste, ko meče denar v pušico. Niti ihanški župnik z doktoratom iz moralne teologije ne. Lahko bi se zadržal in ne bi metal slabe luči na svoje sobrate duhovnike in vernike, ki jim je za usodo župnije mar.

Predvsem pa bi lahko bili tiho vsi, ki v življenju v pušico niso vrgli niti bakrenega centa in se nad darovanjem denarja za cerkev sedaj zgražajo. Nazadnje, ko sem preverjala, je bilo razpolaganje s financami še svobodno.






Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike