Vir: Wikipedia

Po tem ko so se iz farm minkov, živali podobne kuni, ki jo na Danskem gojijo za krzno, razširile okužbe mutiranega novega koronavirusa, je Danska vlada napovedala zakol celotne populacije minkov v državi, za preko 280.000 ljudi na severovzhodu Danske pa je vlada odredila stroge omejevalne ukrepe, da se mutacija ne bi razširila po državi in svetu.

Do danes je bila okužba covid-19 na Danskem registrirana na 216 farmah kun, nove različice virusa covid-19 pa so opazili tako pri ljudeh, ki delajo z minki kot tudi pri njihovih domačih. Največ ljudi z novo okužbo, ki kaže znake odpornosti na protitelesa ljudi, ki so okužbo s covid-19 že preboleli, je na severu Jutlanda. Kot je poročal danski inštitut za javno zdravje naj bi odkrili več genskih mutacij novega koronavirusa.

Danci so reagirali s strogimi omejevalnimi ukrepi

Na območje je prepovedano potovanje, prav tako prebivalce na severu Jutlanda spodbujajo, da ostanejo doma, da bi preprečili širjenje okužbe, je včeraj dejala danska premierja Mette Frederiksen. Zaprli so tudi bare in restavracije ter ustavili javni potniški promet.

Zakol minkov po državi so že začeli, kljub temu pa je naloga zahtevna, saj je Danska država, ki goji največ teh živali na svetu, na 1080 farmah po državi je med 15 in 17 milijoni minkov. SKupno naj bi okužbo z mutacijo potrdili pri 214 osebah.

K prepovedi gojenja minkov so pozvali tudi Kitajsko, Dansko in Poljsko, minke pa so po odkritju okužb že odstranili na Nizozemskem in v Španiji. “Najslabši možni scenarij je nova pandemija, ki se znova začne z Danske,” je dejal epidemiolog Kare Molbak.

Kakšna grožnja je mutacija?

Danski epidemiologi in minister za zdravje zagotavljajo, da na Danskem odkriti mutirani virus ni bolj nevaren ali bolj kužen kot najpogostejši sevi virusa, ki se je razširil po svetu. Prav tako naj ne bi povzročal resnejših simptomov covida-19.

Drugače pa naj bi bilo, če se bo razširil na Danskem ali po svetu, saj bi lahko imel po besedah danske premierje resne posledice na zaščitni učinek prihajajočih cepiv. Kot so navedli na danskem Statens Serum Institutu je najboljši način, kako se te mutacije okužbe znebiti, splošna upočasnitev širjenja okužbe, kar za enkrat posebej velja za sever Jutlanda, kjer je okužbe za enkrat najbolj razširjena – a tudi za preostali del Danske.

Mutacija pravzaprav ni povsem nova

Na Danskem so nove mutacije raziskovali že nekaj časa, sedaj biološko varnost v državah, kjer obstajajo farme minkov, ocenjuje tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Prenos novega koronavirusa so sicer pred tem poleti zabeležili že na Nizozemskem in v Španiji, kjer so zaradi tega iztrebili več kot 90.000 minkov. Prav tako so na Nizozemskem že aprila in maja zabeležili domnevni prenos novega koronavirusa iz minka na človeka.

Kaj pravijo znanstveniki?

Profesor genetike na University College London (UCL) je na Twitterju zapisal, da je novi koronavirus do sedaj že na tiskočkrat mutiral, nove mutacije pa se nenehno pojavljajo. Po njegovi oceni nas prenašanje mutacije ne bi smelo skrbeti.

Tudi James Wood z univerze v Cambridgeu je mnenja, da mora mednaordna znanstvena skupnost najprej oceniti posledice spremembe beljkakovin v virusu in da je prezgodaj trditi, da bo tokratna mutacija odporna na cepiva ali že pridobljeno imunost.

Virolog Ian Jones z univerze v Readingu v Združenem kraljestvu pa je za New Scientist dejal, da ni presenetljivo, da je virus mutiral, saj se je moral prilagoditi minku. Po njegovi oceni bodo danski ukrepi zmanjšali širjenje nove mutacije na ljudi.

4 KOMENTARJI

  1. Vprašanje je res, če je nevarnejši. To, da ne reagira na protitelesa ‘starega’ covidnega virusa, pomeni lahko tudi samo to, da je pač toliko mutiral, da ta protitelesa ne delujejo več, ne pa, da je nasplošno bolj nevaren oz. ga imunski sistem težje premaga. Teoretično bi lahko bilo možno tudi, da je manj nevaren.

    Vsekakor s tem covidom bo verjetno tako kot z gripo. Virus bo mutiral in vsako sezono bo potrebno cepljenje na oboje.

  2. Narava ve, kaj dela.
    Najbolj nevarna in nagnusna bitja smo ljudje (ne glede na poreklo), ki smo si v nenasitnem pohlepu, in to za neopisljivo ceno trpljenja na drugi strani, podjarmili živalske vrste.

    • S samim ‘podjarmljenjem’ živalskih vrst ni nič narobe. Višje razvita bitja si vedno podredijo nižje razvita.

      Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji! (1 Mz 1,27-28)

      Problem je ker gre to izkoriščanje zemlje in živalskih vrst čez vse meje, da škodi že nam. Ne samo onesnaževanje, tudi sebi neposredno škodimo s tem npr. ko pod vplivom agresivne mesne industrije žremo preveč mesa. Zato mora seveda toliko in toliko živali več trpeti v še bolj nemogočih pogojih kot če bi jedli normalno. Veganu ne moreš dopovedati, da ni problem v tem, da jemo meso ampak da ga jemo preveč.

      Podobno je s krznom. Dokler je bil priviegij bogatih dam, je bila stvar čisto ok. Ko pa je seveda krzno postalo splošno potrošno blago, je pa stvar šla čez vse meje. Če ubiješ eno ali dve živali za krzno, je razlika kot pa če moraš vsaj ene deset do dvajset tehle minkov ker si je ena prefinjena dama sprdnla, da bi ona pa mela to krzno, ker je bolj dragoceno!

      Morda torej res ni naključje, da se je ta virus sedaj pojavil ravno pri minkih …

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime