Koliko mesecev življenja nam pobere onesnažen zrak v naših mestih?

Medtem ko smo na silvestrsko noč v nebo navdušeno pošiljali rakete in si na mestnih trgih izmenjavali silvestrske poljube, so nas metereologi svarili pred visoko onesnaženostjo vraka v naših večjih mestih ter nam odsvetovali daljše zadrževanje na prostem.

Večina ljudi se na najdaljšo noč v letu glede tega sicer ni pretirano obremenjevala, mi pa smo preverili, za kaj pri trdih delcih sploh gre in koliko dnevi presežnih vrednosti, ki jih v Ljubljani, Celju, Trbovljah in še kje ne manjka, dejansko škodijo našemu zdravju. 

Če bi Ljubljani denimo uspelo raven PM2,5 spustiti na letno raven, ki jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), bi se življenjska doba Ljubljančanov predvidoma podaljšala za leto in dva meseca.

Kaj pravzaprav so trdi delci?

Gre za prah, ki se nahaja v zraku in je posledica dogodkov v naravi, kot so požari ali vulkanski pepel, v našem primeru pa večinoma človeških dejavnikov (kurjenje, energetika, promet, industrija ...)

Zdravju škodljivi so delci premera 10 (PM10) in 2,5 (PM2,5) µm, za katere se tudi izvajajo meritve. Večji delci v atmosferi ostanejo le nekaj ur, a bolj problematični so manjši, ki se lahko v ozračju zadržujejo tudi več tednov in jih navadno sperejo šele padavine.

Kakšen je vpliv na zdravje?

Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije so tovrstni prašni delci človeku škodljivi v kakršnemkoli obsegu. Najsi bo njihova vrednost v zraku še tako majhna, ta povzroča negativne učinke na telo.

Delci povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Predvsem so ogroženi starejši in bolniki z obstoječimi boleznimi dihal ter otroci, vidne posledice pa pri daljši izpostavljenosti čutijo tudi odrasli.

Manjši kot so delci, bolj so tudi nevarni za naše zdravje, saj le-ti lahko prehajajo iz pljuč v krvni obtok, od tam pa naprej v organe po telesu. Srce in dihala najbolj prizadenejo manjši od deset mikrometrov.



Delci so lahko tudi razlog za nastanek pljučnega raka in povečujejo tveganje za nastanek raka na mehurju.

Izpostavljenost onesnaženemu zraku med nosečnostjo lahko med drugim povzroči zmanjšano rast plodu, prezgodnje rojstvo in spontani splav. Vplivi onesnaženega zraka na razvijajoči se zarodek so še posebej zaskrbljujoči, saj lahko vplivajo na razvoj otroka in sprožijo nastanek različnih bolezni, ki se razvijejo kasneje v življenju, na primer astmo, alergije in diabetes.

Poleg negativnega vpliva na zdravje delci negativno vplivajo tudi na podnebje in ekosisteme, saj med drugim v ozračju zmanjšajo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo.

Kako je bilo s trdimi delci v času industrijske dobe?

Z rezultati sistematičnih meritev delcev v Sloveniji razpolagamo šele v tem tisočletju, saj se pred tem meritev delcev ni sistematično izvajala, so nam sporočili z Agencije RS za okolje in prostor (ARSO).

"Sklepamo pa lahko, da je bo v času, ko so se gospodinjstva v Sloveniji kot energent za ogrevanje v pretežni meri uporabljala premog, onesnaženost zraka  z delci predvsem v zimskem času bistveno večja kot sedaj," so še povedali. Če kurjenju na premog dodamo še osvinčen bencin ter industrijo, ki še ni pazila na eko standarde, je bila kakovost zraka zagotovo slabša, kot je danes.

Meritve skupnih lebdečih delcev potekajo v Sloveniji od leta 1988 v Mariboru, 1992 v Prapretnem, 1994 v Ljubljani in v Celju. Na merilnem mestu Celje so od maja 1997 dalje začeli meriti tudi delce-PM10, ki so aktualni danes.

Je pa iz poročila o kakovosti zraka iz leta 1997 že razvidno, da so trdim delcem v zraku najbolj izpostavljena mesta Celje (proizvodnja belega pigmenta) ter Trbovlje (cement) in Zagorje (apno) ter seveda Ljubljana.

Letni izpusti PM10 v Sloveniji so leta 2014 znašali 14 tisoč ton in so se v primerjavi z letom 2000, ko se je začelo sistematično merjenje, zmanjšali za 15 %.

"Glavni vir delcev je zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenem sektorju, predvsem zaradi uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah. Mala kurišča so v letu 2014 prispevala kar 61% k skupnim izpustom primarnih delcev manjših od 10µm," piše v poročilu za leto 2015.

Pomembno je še, da se ti izpusti sproščajo v hladni polovici leta, ko so razmere za razredčevanje izpustov v ozračju še posebej neugodne in imajo zato velik vpliv na ravni delcev v zraku. Onesnažen zrak se zaradi pogostih in izrazitih temperaturnih inverzij pozimi dalj časa zadržuje v kotlinah in dolinah.



Zaradi kršenja evropske zakonodaje glede vrednosti trdih delcev v zraku je Slovenija z Evropske unije v letu 2016 dobila dva opomina. Dovoljeno število 35 dni letno nad dnevnimi mejnimi vrednostmi trdih delcev PM10 je bilo denimo v letu 2015 preseženo kar v šestih slovenskih mestih: v Celju in Zagorju je bilo dni s prekomerno onesnaženostjo 70, v Trbovljah 50, v Murski Soboti 47, v Ljubljani 42 in v Novem mestu 40.