Koliko je bilo prosilcev za azil v EU v 2019? Slovenija na sedmem mestu glede na število prebivalstva.

Uredništvo
8

Eurostat je objavil statistične podatke za večino lanskega leta o gibanju prosilcev za azil v Evropski uniji. Obdobje podatkov se nanaša na čas med januarjem in septembrom 2019.

Število prosilcev je bilo v danem obdobju na približno enaki ravni, kot leto poprej in ostaja stalno po padcu iz leta 2016. Gibanje prosilcev za azil v Sloveniji podobnem obdobju si lahko pogledate v tem članku. 

Prosilci za azil v letu 2019

Približno 473.000 ljudi je prvič zaprosilo za azil v državah Evropske unije v prvih treh četrtinah prejšnjega leta. Podatki za zadnjo četrtino leta, med oktobrom in decembrom še niso na voljo. Toda, če vzamemo predpostavko, da bo število dosegalo približno enako raven kot lani, se bo številka prosilcev za azil na koncu leta gibala okrog 630.000 ljudi.

Število prosilcev je približno enako kot v letu 2018 in je približna konstanta. Med šestimi najbolj “popularnimi” državami, je bilo tudi pet največjih evropskih držav. V Nemčiji je zaprosilo za azil 111.000 ljudi, v Franciji nekaj čez 87.000, v Združenem kraljestvu 32.000 in v Italiji 25.000. Toda Grčija, ki je neprimerno manjša, od omenjenih držav, pa je zaprosilo kar 47.000 ljudi, kar jo uvršča na tretje mesto v Evropski uniji.

Število prosilcev za azil med letom 2014 in 2019. (vir: Eurostat)

Slovenija se uvršča na sedmo mesto po številu prosilcev na 1000 prebivalcev

Devet evropski držav je imelo opravka z več kot enim prosilcem za azil na 1000 prebivalcev. Te države so: Malta (5 prosilcev na 1000 prebivalcev); Grčija (približno štirje prosilci na 1000 prebivalcev), Luksemburg (2,5), Španija (1,7), Švedska (1,7), Belgija (1,5), Slovenija (1,4), Nemčija (1,3) in Francija (1,3 prosilca za azil na 1000 prebivalcev). Slovenija se tako, če gledamo število prošenj na 1000 prebivalcev uvršča na sedmo mesto v Evropi.

Grčija je že leta popolnoma zasuta s prošnjami za azil in njeni roki za odločanje glede azila so postali zelo dolgi. Grška vlada je tako pred kratkim sprejela osnutek kontroverznega zakona, ki naj bi pospešil postopke.

Slovenija je po prošnjah za azil tako visoko, ker migranti, ob asistenci slovenskih nevladnih organizacij, sistem mednarodne zaščite zlorabljajo za to, da bodisi z namero, bodisi z vloženo prošnjo pridobijo pravico do prostega gibanja in Slovenijo nato zapustijo. O tem smo na Domovini pisali že večkrat.

Največ prosilcev iz Sirije, Južna Amerika v porastu

Med državami izvora prosilcev za azil je po podatkih Eurostata še vedno Sirija, od koder jih je bilo v omenjenem obdobju 54.250, kar predstavlja manj kot 12% vseh prošenj. Na drugem mestu je Afganistan (35.235 prošenj), Venezuela (31.120), Irak (23.220), Kolumbija (20.335), Pakistan (18.110), Turčija (18.015), Iran (16.975) in Nigerija (16.295). Zelo visoko med ne-EU državami sta še Gruzija in Albanija, vsaka s po približno 15.000 prošenj za azil.

Skoraj 295.000, ali 62 odstotkov prosilcev za azil je bilo moških. Starostno gledano pa je bila skoraj polovica prosilcev (47%) v starosti med 18 in 34 let. Približna tretjina je bila mlajša od 17 let, 24% pa je bila celo mlajša od 14. V starosti med 35 in 64 let pa je bilo 22% prosilcev za azil.

V največjem porastu glede na lansko leto so bile gotovo države Latinske Amerike, s čimer se sooča predvsem Španija. Države Latinske Amerike, iz katerih je prišlo največ prošenj za azil so bile: Peru, Kolumbija, Honduras, Venezuela in El Salvador.

Gibanje števila prosilcev za azil v Sloveniji podobnem obdobju si lahko pogledate v tem članku.

8 KOMENTARJI

  1. Uboga Evropa! Uboga Slovenija!
    Do nedavnega so veljala pravila , kako prestopati državne meje.
    Predpisani so bili dokumenti, ki jih je morala oseba, ki je prestopala mejo imeti. Predisane so bile točke, kjer je bilo mejo možno prestopiti.
    Sedaj je vse to postavljeno na glavo.
    Pojavili so se migranti, za katere očitno ustaljena pravila ne veljajo.
    Prestopajo mejo brez dovoljenja, brez dokumentov. Prestopajo kjerkoli in kadrkoli. Za prestop niso kaznovani, še več, so ngrajeni.
    Ne le v Sloveniji, ampak kar v celotni Evropi.
    Evropa ni v stanju sprejeti enotne zakondaje o prestopu meje.
    Razume se, da je v Evropi več držav, da so uspostavljeni različni mejni režimi, da je želja, da meje padejo in notranjih meja naj ne bi več bilo. Vse to vemo, vednar Evropa nujno potrebuje enotno zakonodajo, ki naj regulira prestopanje meje.
    Zakon mora jasno razmejiti, kaj je legalno in kaj ni. Vse kar je nelegano mora biti sankcionirano in kaznovano.
    Izgovarjanje na človekove pravice ne pride v poštev.
    Po takšni interpretaciji ne bi smeli kaznovati nikogar, saj vsaka kazen krni človekove pravice. Potem tudi morilci in tatovi ne bi smeli biti kaznovani z zaporom, saj jim zapor krni človekove pravice.
    Nujno je potrebno organizirati zbirne centre in migrante vračati v države iz katerih prihajajo.
    Azil je v glavnem izgovor, za odlašanje vrnitve. Vloga mora biti repena v nekaj urah.
    Tako bi se zmanjšal pritiks migrantov in poskrbleno bi bio za njihovo večjo varnost

  2. Množične zlorabe veljavne evropske zakonodaje s strani prosilcev za politično zaščito med nezakonitimi migranti, ki jim pri teh goljufijah aktivno pomagajo samooklicane humanitarne organizacije (te pa širokosrčno financiramo davkoplačevalci iz držav članic EU), bi morali pristojni državni organi v državah članicah EU dosledno sankcionirati s trajnim izgonom iz držav članic EU oz. s trajnim odvzemom pravice do političnega zatočišča za nepoštene in nezakonite migrante iz tretjih držav.
    Norčevanje iz evropskih civilizacijskih in etičnih vrednot ter zlorabo neusklajenih kriterijev in meril za pridobivanje politične zaščite bomo lahko dolgoročno preprečili le z usklajeno, enotno in dosledno evropsko politiko podeljevanja politične zaščite utemeljenim upravičencem ter z doslednim preganjanjem in strogim sankcioniranjem vseh morebitnih zlorab in goljufij s strani nezakonitih migrantov, podpornih samooklicanih humanitarnih organizacij in mednarodnih tihotapskih združb, in sicer na celotnem ozemlju in v vsem akvatoriju držav članic EU enako ažurno, strogo in dosledno v skladu z veljavnimi mednarodnimi pravnimi normami.

  3. Zdaj leta 2020 jih bo več. Prihajajo še Iranci, ki imajo zdaj nataliteto 1,6 a v Evropi jo bodo zaradi socialne pomoči ustrezno zvišali na 6,1.
    Neka družina, ki ima v lasti Kitajsko restavracijo jih ima tu v Sloveniji več kot pet. Pravijo, da so imeli zadnje tri samo zaradi davka in socialnih transferjev.

    • Kitajci vsaj dobro kuhajo in krasno vodijo Gorenje. Iranci pa še tega ne znajo in zaradi Trumpa jih bomo še letos dobili v Slovenijo. Zaradi Ivanke, Jareda in Netanjahuja jih bomo dobili v svojo Slovenijo, da nam bodo odgriznili naše službe, naše socialne transferje, naša mesta v vrtcih, naša mesta v gimnazijah itd ker dobrine so omejene. Dobrine so omejene in ljudi je vedno več. Si jih resnično želimo deliti z Iranci? Plače se bodo znižale, ker bodo Iranci naša konkurenca na trgu dela, socialni transferji se bodo znižali, ker bo več socialnih prejemnikov.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime