Koliko bodo višje NETO plače učiteljev, če bo zakon o dohodnini vendarle izglasovan?

vir: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Vodja SVIZ-a Branimir Štrukelj je pred volitvami napovedal stavko zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, o kateri smo na Domovini že pisali. Sindikat zahteva enak dvig plač za zaposlene v šolstvu, kot ga je vlada do konca tega leta predvidela za zdravnike.

Ponovimo, da je bil vladni predlog blokiran s strani Ustavnega sodišča na predlog (tudi) Branimirja Štruklja kot predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja.

Sindikati pa so složno nasprotovali tudi uvajanju višje splošne dohodninske olajšave, kar predlaga vlada in kar bi zaposlenim v roku nekaj let prineslo opazno večje neto prihodke.

S pomočjo kalkulatorja spletnega kalkulatorja smo izračunali, koliko se bo dvignila povprečna neto plača učiteljev na različnih nivojih, če bo novela Zakona o dohodnini marca vendarle sprejeta. Kot je znano, podpise v njeno podporo zbira NSi, nasprotujejo pa ji stranke KUL-a.  

Ob napovedanem začasnem dvigu zdravniških plač je sindikalist Štrukelj povedal: "Ne nasprotujemo zvišanju plač zdravnikom in zdravnicam, temveč temu, da nekaj velja zgolj zanje, čeprav so tudi drugi upravičeni do tega." Izpostavil je stališče, da so stroški v resnici gotovo višji, in se kasneje (ne ozirajoč se na stroške) zavzel, da bi država plače za šest razredov povišala celotnemu javnemu sektorju. Sklepamo lahko, da Štrukelj obremenitve vseh delov javnega sektorja enači z obremenitvijo zdravstva.

Željo po dvigu plač v šolstvu opravičuje z domnevno nespoštljivim odnosom vlade do naporov šolnikov, da vrtci in šole obratujejo tudi v kriznem času. Nekoliko pa bega dejstvo, da je vlada že pripravila predlog dviga plač, ki bi ga uvedla preko dopolnjenega dohodninskega zakona. To povišanje je Štrukelj z ostalimi sindikalisti, kot rečeno, zavrnil.

Kaj bi dohodninska reforma prinesla šolnikom?


Kakšnemu povišanju plač torej nasprotujejo sindikati in koliko bi se zaposlenim v šolstvu dvignile neto plače, če bo dohodninska reforma sprejeta? Začnimo pri vrtcih: po Katalogu funkcij, delovnih mest in nazivov vrtčevski vzgojitelj brez naziva spada v 33. plačni razred (30.-35. razred, a je za potrebe izračuna uporabljeno povprečje, op.a.) in trenutno prejema 1.544 evrov osnovne bruto plače, kar pomeni 1.037 evrov neto. Po vladnem predlogu bi v letošnjem letu mesečno prejemal dobrih 21 evrov več, kar na letni ravni znaša 260 evrov več, do leta 2025, ko naj bi bila dohodninska reforma zaključena, pa bi mesečno prejemal dobrih 73 evrov več, kar na leto pomeni okoli 884 evrov višje prejemke.

IZRAČUNAJTE SI VIŠJO PLAČO

Če bo marca izglasovana dohodninska reforma, ki jo predlaga vlada, bomo Slovenci dobili višje plače. Za koliko se bo dvignila vaša? Izračunajte jo s pomočjo Kalkulatorja plače


Enako velja za osnovnošolske predmetne učitelje brez naziva, predmetni učitelj svetnik (najvišji naziv), ki dosega maksimalni 43. plačni razred, pa trenutno prejema 2.286 evrov osnovne bruto plače (1.464 evrov neto). Dohodninska reforma bi letos tudi njim prinesla 260 neto evrov več, leta 2025 pa bi prejemali 86 evrov več na mesec ter okoli 1040 evrov več na leto. Enako povišanje bi si lahko obetali tudi ravnatelji osnovnih šol, ne glede na plačni razred.

vir: Domovina


Tistim v višjih plačnih razredih se dohodki odstotkovno torej dvigujejo manj, slabše plačana delovna mesta pa odstotkovno pridobijo več; na primer, za delovno mesto pomočnik vzgojitelja ob minimalni plači reforma predvideva na letni ravni povišanje za 640 evrov v letu 2025 (letos za okoli 160 evrov).

Višje plače bi zrasle manj


Srednješolskim učiteljem bi se, če bi bil vladni predlog sprejet, glede na plačne razrede godilo enako kot njihovim osnovnošolskim kolegom. Tudi visoko šolstvo za predavatelje z nazivom docent postreže z enakimi številkami: tistim v 46. plačnem razredu bi do leta 2025 prejemali dodatnih 1040 evrov letno, nekoliko več pa bi pripadlo izrednim profesorjem v najvišjem, 51. plačnem razredu: slednjim bi se z reformo letos plača dvignila s sedanjih 1.946 evrov neto na 1.972 evrov, ob njenem polnem učinku pa bi prejemali 91 evrov več na mesec, kar znaša 1.091 evrov več na leto.

Odstotkovno najmanj bi se po vladnem predlogu povišale najvišje plače: redni profesorji v najvišjem 55. razredu bi ob trenutni neto plači približno 2.223 evrov letos prejemali 27,5 evrov več na mesec ali 330 evrov več na leto, ob zaključeni reformi pa bi njihovi prihodki znašali 110 evrov več na mesec oziroma 1.320 evrov več na leto.

vir: Domovina


KOMENTAR: Uredništvo
Nerealne predvolilne zahteve sindikalistov
Napori šolnikov, da šolski sistem deluje tudi v času krize, ne smejo biti pozabljeni. A nerealno in nepošteno bi bilo trditi, da je bil celoten sistem javne uprave obremenjen do te mere kot zdravstvo. Ne pozabimo, da sindikalisti ne predlagajo začasnega dviga plač, kot so ga deležni zdravniki, pač pa trajnega. Tudi stroški, ki bi s tem nastali, so enormni, zato je ironično, da Štrukelj zavrača ponujeno finančno vzdržno povišanje plač, obenem pa zahteva nekaj, kar realno ni izvedljivo. Mogoče ponudba ni prišla s prave strani. Volitve se bližajo...
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki