Koga v ponedeljek ob Hudi jami ni bilo (pa bi moral biti)

Uredništvo
Zbrani na včerajšnji slovesnosti ob Hudi Jami. Pogrešate koga?
POSLUŠAJ ČLANEK
Včerajšnja slovesnost ob prenosu prvih posmrtnih ostankov iz Barbara rova v spominski park Dobrava pri Mariboru je zavzela osrednje mesto informativnih oddaj in časopisnih naslovnic, k nekdanjem rudniku Huda jama pri Laškem pa pritegnila tudi pester izbor politikov, na čelu s predsednikom republike Borutom Pahorjem. 

Bolj od tega, koga smo na slovesnosti lahko videli, pa je sporočilna odsotnost nekaterih javnih osebnosti, ki bi jih na tem civilizacijsko pomembnem pietetnem dogodku morali pričakovati.

Mednje bi lahko uvrstili predsednika vlade dr. Mira Cerarja, predsednika državnega zbora dr. Milana Brgleza, predsednika Socialnih demokratov mag. Dejana Židana, predsednika Zveze združenj borcev NOB Tita Turnška, kandidata za državnega sekretarja OZN dr. Danila Türka, ustavnega pravnika dr. Cirila Ribičiča, nekdanjega politika Milana Kučana in sedanjega politika Janeza Janšo.

Dostojen pokop svojih mrtvih je civilizacijska norma, vgrajena v temelje človeške civilizacij, in opevana v največjih antičnih ter drugih zgodovinskih literarnih delih.

Spoštljiv odnos do mrtvih sovražnikov je krasil človeško veličino največjih voditeljev svetovne zgodovine, pa tudi ostalih pokončnih in dostojanstvenih ljudi.

A teh človeških vrlin ne poseduje vsakdo, zagotovo ne tisti, ki so sposobni soljudi žive zazidati v jamo za enajst zidov, verjetno pa tudi ne oni, ki se spominu na žrtve niso sposobni dostojno pokloniti.

Koga smo pogrešali


Dr. Miro Cerar - odsotnost predsednika vlade je bila opazna, ne pa tudi v nebo vpijoča podrobnost s včerajšnje slovesnosti. Redkokdaj se namreč kakšnih dogodkov udeležita oba najvišja predstavnika države in tokrat je bilo pomembnosti zadoščeno z obiskom predsednika republike.

Dr. Milan Brglez - Podobno bi lahko opravičili tudi odsotnost tretjega človeka države, predsednika državnega zbora. A nekoliko bolj v oči tolče dejstvo, da na dogodku svojega vidnejšega predstavnika ni imela največja vladna stranka, za kar bi bil Brglez več kot primeren. No, morda je bil zaposlen z odpiranjem še kakšnega bankomata Gorenjske banke.

Mag. Dejan Židan - Marsikdo predsednika Socialnih demokratov na prvi pogled ni pogrešal, sploh če vemo, da je to stranko (in verjetno tudi vlado) na dogodku predstavljala ministrica za delo dr. Anja Kopač Mrak. A zorni kot spremeni dejstvo, da so Socialni demokrati legalni nasledniki v času povojnih pobojev vladajoče Komunistične partije Slovenije. Poklonitev žrtvam njihovih prednikov bi bilo dejanje iz spoštovanja in dignitete.

Tit Turnšek - Podobno velja tudi za predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Tita Turnška. Med članstvom je zagotovo živ še kdo od tistih, ki so pritiskali na petelina in vihteli zidarsko orodje pri postavljanju zidov v rovu sv. Barbare. Za razliko od nemškega lova na nacistične zločince, kjer pred roko pravice vztrajno vodijo obnemogle starčke, se je Slovenija odločila, da svoje zločince pusti mirno umreti (če jim vest seveda to dopušča), krovna organizacija zmagovalcev pa bi priložnost lahko izkoristila za dokončno ograditev od teh zločinov ter razjasnitev vrednot, na katere se sklicujejo. Če so med njimi res le tiste domoljubne in uporniške, ki spoštujejo dostojanstvo sočloveka in univerzalnih človekovih pravic.

dr. Danilo Türk - Pretendent za vodilno mesto v vrhovni mednarodni organizaciji, kjer je spoštovanje človekovih pravic postavljeno na piedestal njenih vrednot, je zamudil izjemno priložnost za dokaz osebnostne širine in ponižnosti, potrebne za ta položaj. In če ne druga, za demonstracijo, da je izbruh o pobojih kot drugorazredni temi bil le trenutek šibkosti nepredvidljive in zmotljive človeške narave. Njegova odsotnost v času, ko se pojavi na praktično vsakem javno pomembnejšem dogodku, ob Putinu pri Ruski kapelici ali sedeč na pogrebu Šimona Peresa pred dnevi, kaže, da spodrsljaj bodisi ni bil slučajen, bodisi pa kandidat ne premore osebnostne veličine tistih, ki so sposobni svojo zmoto prepoznati in priznati. Nobena od teh lastnosti ga ne kvalificira za vodilno mesto v OZN, ki bi ga tako rad zasedel.

Dr. Ciril Ribičič - Očeta, nekdanjega drugega človeka OZNE za Slovenijo, so pustili dostojno umreti, čeprav mnogi menijo, da si dostojnosti mirnega pričakovanja smrti Mitja Ribičič ni zaslužil. Očetov madež bi z dostojnim ravnanjem - prisotnostjo in poklonom žrtvam pobitih in zmetanih v Hudo jamo, lahko omilil njegov sin, bivši politik in ugledni pravnik. A kot kaže je od dedičev revolucije kaj takšnega preveč za pričakovati.

Milan Kučan - Odsotnost "vrhovnega poveljnika", človeka, ki pooseblja kontinuiteto časov, ko se je zločin zgodil, je dokaz več, da komunistična levica civilizacijske norme, na katero se ob takšnih dogodkih sklicujemo, zasebno ni ne sprejela, kaj šele ponotranjila. Povsem jasno torej ostaja, da pomiritev in sprava za časa njihovih življenj ni mogoča, ampak to breme trmasto predajajo naslednjim generacijam.

Janez Janša - Odsotnost predsednika SDS je posebej pomenljiva, saj gre za stranko, za katero so povojni poboji nedvomno prvorazredna tema. Janšo ponavadi vidimo na vseh omembe vrednih dogodkih, ki opominjajo na ta komunistični zločin. Tokrat ga je nadomestila poslanka Eva Irgl, ki sicer ni kdorkoli, a v politiki nivo obiska vedno sporoča pripisano pomembnost dogodku. Najpomembnejši so pač deležni predsedniške časti. Sklepamo lahko, da je Janši pot v Laško preprečilo nestrinjanje na desnici v zvezi s sprejemanjem Zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki ga SDS v parlamentu ni podprla ter zadnja nesoglasja glede lokacije pokopa. Ob simbolično tako pomembnem dogodku, kot se je ta ponedeljek zgodil na mestu "slovenskega Dachaua,"* je morebitna odsotnost zaradi notranjepolitičnih zamer obžalovanja vredna.

DODANO 5. 10. OB 15.40: Iz SDS so nam sporočili, da se je predsednik Janez Janša nameraval udeležiti dogodka ob slovesnosti v Hudi jami, vendar je zbolel in je bil odsoten zgolj in samo zaradi tega.


* Hudo jamo je kot "slovenski Dachau" označil predsednik komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, zgodovinar dr. Jože Dežman.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Evropskem parlamentu peticija o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve komunističnih pobojev v Sloveniji. Boste oddali svoj podpis podpore?
  • 09. 12. 2023
P. Metod Benedik: Naš narodni značaj je tak, da nikoli ne bi rekli, da so bili recimo naš sosed, mama ali teta svetniki. Ampak so! (2. del)
  • 30. 03. 2024
Jutri bo v Evropskem parlamentu obravnavana slovenska peticija o pravici do pokopa, "ker jim spoštovanja ne nakloni oblast v domovini"
  • 13. 02. 2024