Koga se lahko bolj bojimo: Vladimirja Putina ali Billa Gatesa?

Fotografija je simbolična (vir foto: pixabay)
POSLUŠAJ ČLANEK
Krizni časi so. Temu primerno so razburkani družbeni duhovi, ljudje se politično opredeljujejo in oglašajo. Ne bi si mislila, da bom to počela tudi sama. Po štiriletnemu študiju v Rusiji je diplomsko leto presekala epidemija, zato sem nepričakovano prispela domov. Slovenija, ki jo človek v tujini pogreša in nehote idealizira, s svojo naravo ne razočara.

Mesta bi se sicer lahko razvijala hitreje, pomislim, z investicijami, s kakšno zakrpano fasado, a saj vem, da zunanji blišč (ki me je slepil v Moskvi) ni edini pokazatelj stanja v družbi. Prav za razpokanimi zidovi lahko sobivajo najsrečnejši ljudje. Ali pa le ne tako zelo srečni. Ta sovražnost znotraj naroda, gnevna skreganost ... Tistim, ki smo živeli v tujini, je to težko razumeti. Na svetovnem zemljevidu smo tako majhna kaplja in ravno zato bi lahko imeli, prav mi, Platonovo idealno državo, ki bi ponujala mir in tiho srečo. Pa čeprav ne bo nikoli diktirala svetovnega toka, prirejala pompoznih vojnih parad, imela pogoltnega apetita velesil. Saj je Cankar vse povedal.

Slovanski bratje


Včasih pač primerjam z našimi vzhodnimi slovanskimi brati, še vedno stojim z eno nogo pri njih. Spremljam njihove in naše medije, učim se zgodovino iz različnih (včasih nasprotujčih si) virov, pogosto je vse skupaj vaja v prevajanju, še pogosteje v razumevanju relativnosti. Tako je tudi, ko pride 9. maj. S sošolci prek spleta praznujem Dan zmage, ki so ga pričakovali že mesece prej, se skupaj z njimi spominjam padlih v drugi svetovni (zanje »domovinski«) vojni, a fizično sem tu, po radiu poslušam hladna zgodovinska dejstva, potem slišim, da je Facebook že umaknil Rusijo iz vrst zmagovalk, celo fotografija o ruskem zavzetju Berlina naj bi bila sporna. Spodbuja nestrpnost? Skomignem z rameni, kaj morem, dejstvo je dejstvo, a interpretirati ga je možno z več vidikov.
Slišim, da je Facebook že umaknil Rusijo iz vrst zmagovalk, celo fotografija o ruskem zavzetju Berlina naj bi bila sporna. Spodbuja nestrpnost? Skomignem z rameni, kaj morem, dejstvo je dejstvo, a interpretirati ga je možno z več vidikov.

Učim se za izpit, ki ga bom z ruskimi profesorji opravljala prek zooma. Ker niso kupili plačane verzije, nas bo po 40 minutah »vrglo ven«. Bo že, si mislim, listam rusko literaturo dvajsetega stoletja in kar srhljivo se mi zdi, da čez sto let vse diši enako. Človeštvo bo spet opravilo svoj cikel. Protesti na ulicah spominjajo na revolucijske shode, inteligenca po svoji navadi piše, ocenjuje in razmišlja. Tu je še internet s svojo ponudbo, v katero se ljudje potapljajo na ves dan, prepričani, da je realen, a jih hkrati oropa človeške bližine ... Zdi se, da je prišel čas Matrice, čas Orwella, Huxleyja, Harrarija.

Želim si diskutirati o ruskih novicah, pa je neznanje jezika ovira za moje družinske člane. Vsem je samoumevno, da razumejo angleško, malokdo pa zna kitajsko, rusko, ... kenijsko! Tako se je ostali svet avtomatsko izključil iz diskurza. Pa je ta »ostanek« še bolj zanimiv, zato prebrano prevajam in obnavljam, pa čeprav na koncu dobim ugovor, da gre za rdečo propagando. A tudi v Rusiji imajo že dolgo internet in ta uniči vse poskuse enostranskega poročanja. Novice za in proti razburijo in hkrati zadovoljijo bralce, na omrežju je Navalny lahko polnopraven konkurent Putinu, oba v času epidemije nastopata s svojimi nagovori ljudstvu. Zadnji teden oba spremljata visoko rast obolelih v Moskvi.

Če so se proti nam zarotili, se je to zgodilo že lep čas nazaj, na to smo pristali sami


Ko ste v Sloveniji že zaprli šole, smo v ruski prestolnici hodili po mestu še mile volje. Mnogi na moji fakulteti so zamahnili z roko, češ, da bo epidemija kot po čudežu mimo, ko se bo približal 22. april, dan referenduma, na katerem bi potrdili podaljšanje Putinovega mandata. V predstavah ljudi je Putin očitno še vedno vsemogočna figura. Profesorje, ki so se prizanesljivo smehljali, češ, kaj se spet gre naša »glava države« z neprijetnimi ukrepi, so potem zaprli v stanovanja in jih še med online-predavanji motili s hišnimi zvonci. Na ekranih smo videli policiste, ki so preverjali spoštovanje karantene. En nedelovni teden se je podaljšal v dva meseca!

Pravzaprav me trenutne številke ne čudijo, saj se je v gosto naseljenem velemestu vedno kar trlo ljudi. Ruska smetana, študentje, inteligenca, pa tudi priseljenci in berači. Z menoj je študirala nečakinja župana ali nekega pomembnega moža, nismo smeli spraševati, pa je že takrat dejala, da ji je vse jasno, da je bilo to napovedano in da bo cepivo verjetno povezano z zmanjševanjem rodnosti. Zdaj ji ni hudega, ko krizo preživlja v razkošni dači. Hudo je tistim, ki so ostali ujeti v tesno sobo »skupnega« stanovanja (iznajdba iz sovjetskih časov, ko si eno stanovanjce deli več družin). Porasla je prodaja alkohola, ki je bila za moje pojme že prej nedopustno visoka , nasilje v družinah, pa tudi število teorij, ki iščejo krivca katastrofe.

Nedavno sem naletela na oddajo enega najbolj uglednih ruskih režiserjev, Nikite Mihalkova (Zlati lev za film Urga, Grand Prix na Kanskem festivalu za Sleparsko sonce ...). V prispevku je milijonarja Billa Gatesa obtožil, da namerava pod krinko cepiva čipirati človeštvo ter ga tako skrčiti. Mihalkov se v udobnem vrtljivem stolu na ozadju pozlačenih staroruskih ikon v svoji oddaji Besogon TV podrobno loteva družbe prihodnosti ... Brez panike, samo nekam žalostno. Kot v Homus Deus nakazuje tudi Harari: če so se proti nam zarotili, se je to zgodilo že lep čas nazaj, na to smo pristali sami in v tej zaroti smo že zdavnaj utonili.

Dva meseca pred razglašeno epidemijo na Kitajskem, natančneje 18. 10. 2019, naj bi v New Yorku že izvedli simulacijo, ki jo je financirala Fundacija Billa in Melinde Gates (BMGF). Dogodek se je imenoval Event 201 Pandemic exercice. Napovedali naj bi potek epidemije, prisotna je bila Univerza Johnsa Hopkinsa, dogodek je podprla UN Foundation.

Že v letu 2010 naj bi bil ustanovljen Goodclub,  kjer so kot eno izmed problematik obravnavali prenaseljenost Zemlje. V klubu so se zbrali najbolj vplivni ljudje,  med njimi tudi Ted Turner, lastnik CNN, ki trdi, da je treba populacijo Zemlje zmanjšati na 70 odstotkov takratne. Podatki o klubu so bili umaknjeni iz javnega dostopa. Dalje je februarja 2010 Bill Gates na TED predavanju govoril o cepivu, ki bi omogočilo 15-odstotno zmanjšanje naseljenosti sveta.

Marca 2020 je Bill Gates zapustil Microsoft, da se bo lahko bolj posvečal dobrodelnim projektom. Kot je dejal v enem od intervjujev, se bo sedaj ukvarjal z epidemijo koronavirusa. Pri tem mu pomaga Svetovna zdravstvena organizacija. Le-to v veliki meri financirajo prej omenjeni Gatesov fond (njegov sklad je bil pred odstopom ZDA od financiranja WHO takoj za celotnim prispevkom ZDA) in pa farmacevtske družbe.

Je torej to res tista organizacija, ki bo želela le najboljše za naše zdravje? WHO izvaja intenzivno politiko cepljenja v afriških državah, ne rešuje pa tam problema lakote in vode, ki bi lahko rešil več življenj ... In tu se začenjajo vprašanja, o katerih je vredno razmisliti. Bo cepivo proti »koroni« spoštovalo človekovo pravico do svobodne volje? Če se bo posameznik cepljenju odrekel, morda ne bo smel na delovno mesto ali na letalo. Bodo skupaj s cepivom res implantirane tudi “kvantne pike”, ki bodo držale na mestu cepljenja nekakšen obliž z informacijo o vaših cepljenjih zadnjih petih let? Po naročilu Billa Gatesa takšno označk orazvija Medicinski institut v Massachusetts, o njej se je pisalo že decembra 2019. Kot tudi o mikročipu, ki naj bi vstavljen v telo kontroliral izločanje zdravil v telesu oziroma kontraceptivov pri ženskah.

Microsoft je na strani Wipa registriral patent WO/2020/060606. Nekateri že v njegovem imenu vidijo hudičeve številke. V opisu patenta se omenja nekakšno »zbiranje bonusov« glede na ustrezno vedenje uporabnika.

Po drugi strani ruski računalniški ekspert Genadij Detinič opozarja, da za čipiranje človeštva še nimamo dovolj razvite tehnologije in so takšne teorije privlačne zato, ker so našle krivca, ki ga pri epidemiji ni. Vendar pa o sumljivem izvoru virusa pišejo tudi drugod – Američan, zdravnik in avtor knjig Ty Bollinger, francoski Nobelovec Luc Montagner ... predavanja Gatesa pa si na spletu lahko posluša vsak.

Medtem se v Rusiji že prebujajo ideje, da bodo kot najbolj suverena država, prav oni rešili spor med ZDA in Kitajsko o izvoru virusa in izvedli svojo raziskavo.
Če bomo ljudi dolgo držali v razmerah domače karantene, bodo po treh letih to novi ljudje. Njihov svet bodo bližnji in računalnik, tistega na ulici se bodo morda bali in celo izogibali.

Sprehod po nadzorovani Moskvi


Pa vendarle, v Moskvi je že nameščenih več kot 200.000 kamer nad vhodi v bloke, na kar naj bi bil župan Sobjanin zelo »ponosen«. Nedavno naj bi v kamere namestili tudi sistem prepoznavanja obrazov. Sem se kot Moskovčanka zaradi tega res počutila slabše? Sploh ne! Če sem iskrena, mi je strog varnostni sistem dajal občutek zaščitenosti in reda v tem več kot 12 milijonskem mestu. Da, lahko so mi sledili, a v bistvu mi ni bilo mar.

Pri podpisovanju dokumentov na Sberbanki so mi ponudili »podpis« s prepoznavanjem obraza, pa sem takrat odklonila. Potem se je pojavilo plačevanje prek prstnega odtisa, spet le za stranke Sberbanke. Ta je nedavno začela s projektom Neuronet, kjer se ukvarjajo s povezovanjem možganov in računalnika. Prej omenjeni režiser Mihalkov pravi, da bomo s tem za svoj denar dobili še »darilo«: spremembo zavesti. Tehnologija ponuja vse več udobja in to je cena zanj. Če bomo ljudi dolgo držali v razmerah domače karantene, bodo po treh letih to novi ljudje. Njihov svet bodo bližnji in računalnik, tistega na ulici se bodo morda bali in celo izogibali.

V iskanju resnice


Nekateri ugibajo, da je virus zavora, na katero je pritisnila Amerika pred gospodarsko rastočo Kitajsko. Za druge je način, kako v svetu povečati revščino, socialne nemire, neizobraženost. Morda nas učijo ostajati doma brez dela, ker bo tako tudi v prihodnosti, ko se bodo dela lotili roboti? Ves svet nestrpno čaka na cepivo, a morda je treba razmisliti, ali obstaja alternativa? Vojna je vedno pomenila prehod k novi gospodarski shemi, bo tako tudi tokrat, v vojni z virusom? Bo v svetu robotov res zadostovalo pol milijarde ljudi in se je zmanjševanje začelo odvijati pred našimi očmi? Bodo s tehnologijo kontrolirali naše vedenje, duhovno sfero in naravne zaloge?

Bill Gates opozarja, naj bomo pripravljeni na novo epidemijo. In naj pričakujemo cepivo, ki bo zajelo 7 milijard ljudi. Se bomo pustili cepiti? Se bomo morali pustiti? Morda bi morali biti hvaležni, da se nekdo (namesto nas) ukvarja s problemom prenaseljenosti planeta?! Ob vsem tem se zdi Putin s svojim hiperzvočnim orožjem in raketnim kompleksom Sarmat in Kindžal precej zastarel ...

In kaj lahko naredimo za prihodnost v našem raju pod Triglavom? Medtem ko negodujemo nad svojo vlado, ostali svet premleva, če je politika sploh še pravi naslov za pritožbe. Na protest proti virusu greš bolj težko, pa če te še tako jezi ... Morda se je najmanj zastarelo ukvarjati s tem, kar je večno – s poezijo, glasbo? Svoboda, tista notranja, naj vendar ne bi bila odvisna od vladarjev tega sveta. A za takšno svobodo mora človek (p)ostati duhovno bitje ...

Avtorica komentarja je Uršula Vratuša Globočnik, ki v Moskvi končuje študij dramske igre.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike