Koalicija z napovedjo političnih posegov v visoko šolstvo ter v omejevanje koncesij za zasebne visokošolske zavode

Tadeja Zabret
vir: Wikipedija
POSLUŠAJ ČLANEK
Nova koalicija načrtuje tudi posege v visoko šolstvo, s katerimi se odmikajo od pluralnosti visokošolskega prostora. Koalicijska pogodba tako predvideva »boljšo opredelitev razmerij med javnim in zasebnim šolstvom« ter podeljevanje koncesij le tistim zasebnim visokošolskim zavodom, ki »zgolj dopolnjujejo« potrebe javnih univerz.

Na zasebnih visokošolskih zavodih so že pred volitvami opozarjali na napovedan pogrom nad zasebnim šolstvom, omejevanje pluralizma in napoved političnih posegov v univerzitetni prostor oz. institucije, ki ne delujejo skladno s pričakovanji dela političnega prostora.

Na cilje, zapisane v koalicijske pogodbe, ki zadevajo podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom, se je za Domovino odzval tudi dr. Borut Rončević, dekan Fakultete za uporabne družbene študije in Fakultete za medije, ki je dejal, da bo javni visokošolski sistem nedvomno ostal hrbtenica slovenskega visokošolskega sistema, da je konkurenca vedno koristna in jo je popoln nesmisel onemogočati na področju, kjer v javnem sektorju že obstaja ustrezen študijski program, pa tudi zato, ker so številne koncesije pri nas podeljene v regijah izven tradicionalnih univerzitetnih središč, njihova ukinitev pa bi množici študentov onemogočila možnost študija na javno financiranih programih.

Cilj koalicijske pogodbe: »Spremeniti področje koncesij tako, da bodo razmerja med javnim in zasebnim šolstvom bolje opredeljena, in da bodo le te dopustne le za visokošolske zavode, kjer primerljivih programov javni zavodi ne ponujajo. Jedro visokega šolstva bodo ostala javne univerze, ki jih koncesionirani zasebni visokošolski zavodi na podlagi analiz in potreb zgolj dopolnjujejo.«

»Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov ter poskrbeli, da bodo postopki za ugotavljanje teh meril enako dosledni za vse programe in institucije.«

Dr. Rončević: Popoln nesmisel je onemogočati koncesijo na nekem področju, kjer v javnem sektorju že obstaja ustrezen študijski program


Dr. Rončević je dejal, da je tako kot velik del koalicijske pogodbe tudi del, ki zadeva podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom »zelo nejasen in nedodelan«.

»Javni visokošolski sistem je že sedaj hrbtenica slovenskega visokošolskega sistema. Tako bo nedvomno ostalo tudi v bodoče. Je pa popoln nesmisel onemogočati koncesijo na nekem področju, kjer v javnem sektorju že obstaja ustrezen študijski program; ne samo zato, ker je konkurenca vedno koristna, ampak tudi zato, ker so številne koncesije podeljene v slovenskih regijah izven tradicionalnih univerzitetnih središč. Z ukinitvijo teh koncesij bodo študentom v teh krajih onemogočili dostop do javne visokošolske mreže. Tisti, ki so to zapisali v koalicijsko pogodbo očitno nimajo stika s študenti v regijah. Mnogim čas, denar in druge osebne okoliščine onemogočajo dostop do javne visokošolske mreže in uveljavitev te dikcije v zakonodaji bi zagotovo prispevala k izključevanju kar pomembnega dela populacije iz možnosti študiranja na javno financiranih študijskih programih,« je dejal za Domovino.

Kdo naj bi opravljal analize in ocenjeval potrebe v koalicijski pogodbi ni opredeljeno, prav tako ne, kdo naj bi opravljal postopke in postavljal merila za akreditacijo visokošolskih ustanov. Rončević se strinja, da bi bilo nujno, smiselno in upravičeno, da bi merila veljala za vse programe in institucije enako, tako za javne kot tudi zasebne. A danes po njegovih besedah zasebne institucije v strahu pred akreditacijskimi postopki vsak akreditacijska merila dosledno spoštujejo, drugače pa je pri javnih institucijah. »Tudi sam sem ocenjevalec kakovosti v visokem šolstvu – in opažam, da javne institucije tega strahu nimajo – podobno mi govorijo tudi moji kolegi evalvatorji. Seveda se to pri nekaterih programih in nekaterih institucijah lahko pozna.

Sam opozarja, da bi bilo smiselno, da so določila akreditacij res taka, da prispevajo k visokemu šolstvu in niso namenjena le temu, da omejujejo širitve in reakreditacije zasebnih visokošolskih institucij, kot se je denimo pred leti zgodilo pri spremembi pogojev za ustanovitev univerze.

»Ta merila bodo zagotovo postavljala državne univerze, s posebnim poudarkom na Univerzi v Ljubljani, ki bo dala tudi bodočega ministra za visoko šolstvo. O tem ni nobenega dvoma in vsako sklicevanje na stroko bo zgolj dimna zavesa za interese te največje univerze. Jaz bi bil zelo vesel, če bi se univerze namesto s konkurenco ukvarjale s sabo. S tem bi namreč največ naredile za slovenski visokošolski prostor,« je še dejal.

Dr. Avbelj: Visokošolski prostor potrebuje več, ne manj pluralizma


Dekan zasebne Nove univerze dr. Matej Avbelj koalicijskih namer ni želel komentirati. Je pa dejal, da upa, »da je slovenski ustavni okvir in institucije dovolj močan, da bo preprečil morebitne politično samovoljne ukrepe v zvezi z urejanjem visokošolskega prostora, ki potrebuje več in ne manj pluralizma.«

Na Novi univerzi so sicer že pred volitvami opozorili, da je Robert Golob v državi, ki ima zagotovljeno svobodo znanosti in izobraževanja, je ustavna demokracija in članica EU, govoril o potrebi po ukrepanju proti zasebnim izobraževalnim in znanstvenim ustanovam, kar je bilo po oceni vodstva Nove univerze v »eklatantnem nasprotju s slovensko ustavno ureditvijo«.

Že tedaj so na tej zasebni univerzi opozorili, da gre za zloveščo napoved oblikovanja avtoritarnega režima Orbanovega tipa s političnimi posegi v univerzitetni prostor oz. institucije, ki ne delujejo skladno s pričakovanji dela političnega prostora.

Tudi uspešen slovenski podjetnik, ustanovitelj Pipistrela Ivo Boscarol je v včerajšnji oddaji Tarča na televiziji Slovenija dejal, da ukrep pomeni, da ukinjamo konkurenco med vosokošolskimi ustanovami, kar pomeni, da »bomo imeli znanje nekompetentno oz. samo tako kot ga imajo državne univerze«.

 

Študijske programe, ki so ob podelitvi koncesij financirani iz javnih sredstev, trenutbo izvajajo: Univerza v Novi Gorici, Nova Univerza, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za dizajn, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Gea College – Fakulteta za podjetništvo, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije ter Visoka šola za varstvo okolja.


KOMENTAR: Tadeja Zabret
Zlovešča napoved se uresničuje
Lahko bi dejali, da se uresničuje Golobova »zlovešča« napoved, izrečena še pred volitvami. Čakajo nas posegi v univerzitetni prostor, posebej uperjeni v zasebne visokošolske institucije. Te ne temeljijo na kakršnikoli strokovni utemeljitvi ali podlagi, ampak na želji strank leve koalicije po omejevanju zasebne pobude in konkurence na področju šolstva. Pot je znana še iz časa prejšnjih vlad, ko je bilo storjeno vse, da se ne bi uresničila odločba US, ki je zahtevala polno financiranje javno veljavnega programa zasebnih šol. Sovraštvo do vsega, kar ni pod političnim nadzorom leve politične opcije ter bi kakorkoli lahko predstavljalo konkurenco institucijam, na katere politika lahko tako in drugače vpliva, se bo tako vleklo nov mandat leve politične opcije, ki se ima za liberalno, napredno in sledečo skandinavskim in jedrnim državam. Pa čeprav te v velikem delu močno podpirajo zasebno pobudo tudi v šolstvu in jim je tuje pri nas videno poseganje v avtonomijo znanosti in visokega šolstva.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023