Koalicija z napovedjo političnih posegov v visoko šolstvo ter v omejevanje koncesij za zasebne visokošolske zavode

vir: Wikipedija

Nova koalicija načrtuje tudi posege v visoko šolstvo, s katerimi se odmikajo od pluralnosti visokošolskega prostora. Koalicijska pogodba tako predvideva »boljšo opredelitev razmerij med javnim in zasebnim šolstvom« ter podeljevanje koncesij le tistim zasebnim visokošolskim zavodom, ki »zgolj dopolnjujejo« potrebe javnih univerz.

Na zasebnih visokošolskih zavodih so že pred volitvami opozarjali na napovedan pogrom nad zasebnim šolstvom, omejevanje pluralizma in napoved političnih posegov v univerzitetni prostor oz. institucije, ki ne delujejo skladno s pričakovanji dela političnega prostora.

Na cilje, zapisane v koalicijske pogodbe, ki zadevajo podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom, se je za Domovino odzval tudi dr. Borut Rončević, dekan Fakultete za uporabne družbene študije in Fakultete za medije, ki je dejal, da bo javni visokošolski sistem nedvomno ostal hrbtenica slovenskega visokošolskega sistema, da je konkurenca vedno koristna in jo je popoln nesmisel onemogočati na področju, kjer v javnem sektorju že obstaja ustrezen študijski program, pa tudi zato, ker so številne koncesije pri nas podeljene v regijah izven tradicionalnih univerzitetnih središč, njihova ukinitev pa bi množici študentov onemogočila možnost študija na javno financiranih programih.

Cilj koalicijske pogodbe: »Spremeniti področje koncesij tako, da bodo razmerja med javnim in zasebnim šolstvom bolje opredeljena, in da bodo le te dopustne le za visokošolske zavode, kjer primerljivih programov javni zavodi ne ponujajo. Jedro visokega šolstva bodo ostala javne univerze, ki jih koncesionirani zasebni visokošolski zavodi na podlagi analiz in potreb zgolj dopolnjujejo.«

»Uvedli bomo ustreznejša merila za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov ter poskrbeli, da bodo postopki za ugotavljanje teh meril enako dosledni za vse programe in institucije.«

Dr. Rončević: Popoln nesmisel je onemogočati koncesijo na nekem področju, kjer v javnem sektorju že obstaja ustrezen študijski program

Dr. Rončević je dejal, da je tako kot velik del koalicijske pogodbe tudi del, ki zadeva podeljevanje koncesij zasebnim visokošolskim zavodom »zelo nejasen in nedodelan«.

»Javni visokošolski sistem je že sedaj hrbtenica slovenskega visokošolskega sistema. Tako bo nedvomno ostalo tudi v bodoče. Je pa popoln nesmisel onemogočati koncesijo na nekem področju, kjer v javnem sektorju že obstaja ustrezen študijski program; ne samo zato, ker je konkurenca vedno koristna, ampak tudi zato, ker so številne koncesije podeljene v slovenskih regijah izven tradicionalnih univerzitetnih središč. Z ukinitvijo teh koncesij bodo študentom v teh krajih onemogočili dostop do javne visokošolske mreže. Tisti, ki so to zapisali v koalicijsko pogodbo očitno nimajo stika s študenti v regijah. Mnogim čas, denar in druge osebne okoliščine onemogočajo dostop do javne visokošolske mreže in uveljavitev te dikcije v zakonodaji bi zagotovo prispevala k izključevanju kar pomembnega dela populacije iz možnosti študiranja na javno financiranih študijskih programih,« je dejal za Domovino.

Kdo naj bi opravljal analize in ocenjeval potrebe v koalicijski pogodbi ni opredeljeno, prav tako ne, kdo naj bi opravljal postopke in postavljal merila za akreditacijo visokošolskih ustanov. Rončević se strinja, da bi bilo nujno, smiselno in upravičeno, da bi merila veljala za vse programe in institucije enako, tako za javne kot tudi zasebne. A danes po njegovih besedah zasebne institucije v strahu pred akreditacijskimi postopki vsak akreditacijska merila dosledno spoštujejo, drugače pa je pri javnih institucijah. »Tudi sam sem ocenjevalec kakovosti v visokem šolstvu – in opažam, da javne institucije tega strahu nimajo – podobno mi govorijo tudi moji kolegi evalvatorji. Seveda se to pri nekaterih programih in nekaterih institucijah lahko pozna.

Sam opozarja, da bi bilo smiselno, da so določila akreditacij res taka, da prispevajo k visokemu šolstvu in niso namenjena le temu, da omejujejo širitve in reakreditacije zasebnih visokošolskih institucij, kot se je denimo pred leti zgodilo pri spremembi pogojev za ustanovitev univerze.

»Ta merila bodo zagotovo postavljala državne univerze, s posebnim poudarkom na Univerzi v Ljubljani, ki bo dala tudi bodočega ministra za visoko šolstvo. O tem ni nobenega dvoma in vsako sklicevanje na stroko bo zgolj dimna zavesa za interese te največje univerze. Jaz bi bil zelo vesel, če bi se univerze namesto s konkurenco ukvarjale s sabo. S tem bi namreč največ naredile za slovenski visokošolski prostor,« je še dejal.

Dr. Avbelj: Visokošolski prostor potrebuje več, ne manj pluralizma

Dekan zasebne Nove univerze dr. Matej Avbelj koalicijskih namer ni želel komentirati. Je pa dejal, da upa, »da je slovenski ustavni okvir in institucije dovolj močan, da bo preprečil morebitne politično samovoljne ukrepe v zvezi z urejanjem visokošolskega prostora, ki potrebuje več in ne manj pluralizma.«

Na Novi univerzi so sicer že pred volitvami opozorili, da je Robert Golob v državi, ki ima zagotovljeno svobodo znanosti in izobraževanja, je ustavna demokracija in članica EU, govoril o potrebi po ukrepanju proti zasebnim izobraževalnim in znanstvenim ustanovam, kar je bilo po oceni vodstva Nove univerze v »eklatantnem nasprotju s slovensko ustavno ureditvijo«.

Že tedaj so na tej zasebni univerzi opozorili, da gre za zloveščo napoved oblikovanja avtoritarnega režima Orbanovega tipa s političnimi posegi v univerzitetni prostor oz. institucije, ki ne delujejo skladno s pričakovanji dela političnega prostora.

Tudi uspešen slovenski podjetnik, ustanovitelj Pipistrela Ivo Boscarol je v včerajšnji oddaji Tarča na televiziji Slovenija dejal, da ukrep pomeni, da ukinjamo konkurenco med vosokošolskimi ustanovami, kar pomeni, da »bomo imeli znanje nekompetentno oz. samo tako kot ga imajo državne univerze«.

 

Študijske programe, ki so ob podelitvi koncesij financirani iz javnih sredstev, trenutbo izvajajo: Univerza v Novi Gorici, Nova Univerza, Univerza v Novem mestu, Fakulteta za dizajn, Fakulteta za tehnologijo polimerov, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin, Gea College – Fakulteta za podjetništvo, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije ter Visoka šola za varstvo okolja.
Zlovešča napoved se uresničuje
Lahko bi dejali, da se uresničuje Golobova »zlovešča« napoved, izrečena še pred volitvami. Čakajo nas posegi v univerzitetni prostor, posebej uperjeni v zasebne visokošolske institucije. Te ne temeljijo na kakršnikoli strokovni utemeljitvi ali podlagi, ampak na želji strank leve koalicije po omejevanju zasebne pobude in konkurence na področju šolstva.

Pot je znana še iz časa prejšnjih vlad, ko je bilo storjeno vse, da se ne bi uresničila odločba US, ki je zahtevala polno financiranje javno veljavnega programa zasebnih šol. Sovraštvo do vsega, kar ni pod političnim nadzorom leve politične opcije ter bi kakorkoli lahko predstavljalo konkurenco institucijam, na katere politika lahko tako in drugače vpliva, se bo tako vleklo nov mandat leve politične opcije, ki se ima za liberalno, napredno in sledečo skandinavskim in jedrnim državam. Pa čeprav te v velikem delu močno podpirajo zasebno pobudo tudi v šolstvu in jim je tuje pri nas videno poseganje v avtonomijo znanosti in visokega šolstva.

6 komentarjev

  1. Mi gremo jutri, 21.5. 2022 na VETRINJSKO POLJE – pokloniti se vrlim katoliškim Slovencem,
    ki so bili maja 1945 – prisiljeni za vedno zapustiti – zaradi polit morilskih slovenskih STALINISTOV
    – za vedno zapustiti svojo ljubljeno domovino – SLOVENIJO.
    Slava jim.
    PONESLI SO SVOJO, NAŠO LEPO SLOVENSKO BESEDO V SVET
    IN JO OHRANILI POVSOD, KAMORKOLI SO ŽE ODŠLI.
    NIKOLI NE BODO POZABLJENI !
    ZA VEDNO BODO DEL – NAŠEGA SLOVENSKEGA NARODA.
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

  2. Še štirinajst dni in zasijala nam bo svoboda.
    Dolgih trideset let je nismo imeli, zato so mnogi pozabili,kako svoboda izgleda, kakšna je.
    Pa naj jo na kratko opišem.
    Svoboda nastopi takrat,ko je sovražnik poražen, ko je dotolčen.
    Nemogoče je namreč bivanje s sovražnikom, zato ga je potrebno eliminirati.
    Kako se to doseže, se še krešejo mnenja.Eni mislijo, da je najučinkovitejša fizična eliminacija sovražnika, kar so počeli ob prvem pojavu svobode v Sloveniji davnega leta 1945.
    Očitno takrat nekaj ni “štimalo”, sa je sovražnik še kar naprej pojavlja in občasno celo prerine na oblast. Seveda po nerodnosti in nespretnosti , kar se pa kadrom oprosti, saj so po storejeni napaki začeli napako odpravljati in nam priborili svobodo, kar pa nepoučeni volivci niso ustrezno nagradili in mora početje nagraditi radodarni vsemogočni mandatar Golob.
    Golob se je odločil, da ne bo tako radikalno uvajal svobodo, kot so jo njegovi vzrorniki leta 1945, saj so ti opravili levji del posla, ko so med sovražnike zasejali toliko strahu, da si še danes po skoraj osemdesetih letih ne upajo razumsko voliti.
    Mandatar Golob se zaveda, kje je čer, kje preti nevarnost.
    V ali pri inteligenci.
    Prav neverjetno je , da se prav inteligenca ne spozna na svobodo in zato je potrebno najprej osvoboditi univerze in to tako, da škart, ki se najhaja v privatnih univerzah preprosto ukine. To je mogoče narediti na zelo enostaven način. Prekiniti financiranje, če to ne zaleže, pa odvzem licence.
    Če si popolnoma svoboden, to je, da ti opozicija ne more do živega, lahko storiš ob svobodni volji parlamenta, ki lahko svobdono potrdi,kakrkoli potrebuje svoboda in prvi nosliec svobode, mandatar in zanesljivo bodoči premier Golob.
    Nomen est omen! Kako se ujema čudovito ime Golob s svobodo. Saj poznamo sintagmo Golob miru,torej golob svobode, saj je svoboda sinonim za mir.
    Kako težko bi bilo,če bi nam svobodo prinesel nekdo: Volk po imenu, ali Lisjak. Tako pa nam je usoda namenila Goloba, Goloba miru in ne pozabimo svobode.
    Svoboda bo, svobode bo dovolj le, če se zatre sovražnika. Eden je v privatnem šolstvu, zato ga je potrebno zatreti.

  3. Info-agencija “REKLA-KAZALA” – mi je povedala.
    To je vedno najbolje obveščeni
    medij.
    UH, AHA, HA, NE MOREM SE NEHATI SMEJATI.
    Gospe
    meni znane iz LJ – so mi povedale,
    da tisti
    “režiser brez opusa” – KOLESAR IN AFNEGUNC
    “protestnik”, meni osebno hvalabogu neznani Jaša JENULL
    ČISTO
    RESNO goji PUJSE,, PRAŠIČE
    – NA
    ENI LOKACIJI – na robu Ljubljane.
    Bodi no – tako “prekleto prijazen” – “RASputin” itd.
    pa nam po resnici POVEJ – ČE JE TO RES ?
    Baje ima ta sin TOŽILCA – eno SVINJO, Kakšne PASME – pa je ?
    L.r.
    vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan

Komentiraj