Koalicija ne bi analize, kaj vse davkoplačevalci financiramo kot "umetnost". V ozadju strah pred razkritjem, kako se deli "kulturni denar"?

Uredništvo
For fotografij: družabna omrežja
POSLUŠAJ ČLANEK
238 milijonov evrov je težak proračun Ministrstva za kulturo. In če smo lahko prepričani, da gre večina tega denarja za prave stvari, kot so muzeji, gledališča, opera, številna podeželska kulturna društva, pa so kriteriji umetnosti mnogo bolj ohlapni, ko gre za tako imenovano "sodobno umetnost", ki prav tako požira milijone davkoplačevalskih evrov.  

Mnogi se pač ne strinjajo, da so goli ljudje z vrečko na glavi in v raznih opolzkih pozah v izložbi Fotopuba strašno visoka umetnost. Kljub temu je izdatno podprta z davkoplačevalskim denarjem. 

SDS je zato po aferi Smodej, ko je nekaj pozornosti padlo tudi na vprašanje, za kakšne perverzije vse gre davkoplačevalski denar, zahtevala nujno sejo Odbora DZ za kulturo, kjer so razpravljali o financiranju nevladnih organizacij na področju umetnosti.

A SDS je dosegla malo oziroma nič. Ministrstvo se namreč razkritja, za kaj so se trošila sredstva v preteklih letih in kam gredo zdaj, otepa z besedami, da analize nimajo narejene. 

Ministrstvo pravi, da nima narejene analize za pretekla leta, zdaj pa so ustanovili direktorat za razvoj kulturnih politik, ki bo pristojen za tovrstne analize. Sejo so člani odbora tako sklenili brez sprejetih sklepov.

A četudi uradne analize ne bomo dobili, občutek, kako to gre z davkoplačevalskim denarjem na področju kulture in umetnosti, daje zapis dobrega poznavalca te scene, novinarja Radia Študent Jizaha Dafunka. Če gre verjeti njegovim besedam, se “kulturni denar” deli kar sredi podobnih partijev, kot so bili tisti v Fotopubu, ki so pripeljali do velike afere domnevnih zlorab drog in spolne nedotakljivosti. 

V SDS so s štirimi sklepi med drugim želeli, da bi ministrstvo za kulturo opravilo analizo, ki bi pokazala, katere organizacije so v obdobju od leta 2012 do 2021 prejele javna sredstva in ali je bila njihova poraba smotrna.

Poslanka Alenka Jeraj je povedala, da je ministrstvo za financiranje NVO v kulturi in umetnosti v zadnjih desetih letih namenilo 55 milijonov evrov, kar je precej več od 20 milijonov evrov, kolikor je država namenila domovom starejših občanov. Zanimalo jo je, ali je bila opravljena kakšna revizija, saj v poslanski skupini SDS po njenih besedah ocenjujejo, da ministrstvo ne opravlja zadostnega nadzora.

Kot primere nesmotrnega dodeljevanja sredstev je omenila sedaj eno najbolj izpostavljenih organizacij, Fotopub, kjer naj bi se dogajale spolne zlorabe, organizacija pa naj ne bi oddajala poročil o svojem delovanju, čeprav je Fotopub do zdaj prejel čez 131 tisoč davkoplačevalskih evrov, tudi v času ministrovanja Vaska Simonitija, a je šlo za štiriletni projekt iz leta 2017. Jerajeva je izpostavila še Center za književnost, ki je izdal pesniško zbirko z žaljivim tonom do določene politične stranke (Janša jo je bral na zadnjem soočenju na POP TV), in Slovensko mladinsko gledališče, ki je v eni od predstav uporabilo raztrgano zastavo. Center za književnost je od leta 2003 prejel od ministrstva za kulturo več kot 370.000 evrov.

Poslanka SDS je še poudarila, da so s sejo želeli izpostaviti, ali je financiranje NVO v skladu z vsemi strategijami in usmeritvami, ki si jih je država zadala na področju kulture.

Državna sredstva in umetniški izdelki Fotopuba:







 



Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da tovrstne analize v preteklih mandatih niso bile opravljene, v tem mandatu pa so tudi za ta namen ustanovili direktorat za razvoj kulturnih politik. Kot je pojasnila, je bil Fotopub sprejet v financiranje na javnem razpisu za obdobje 2017–2021, zadnjega poročila pa kljub opozorilu še niso oddali. Če teh obveznosti NVO ne izpolnijo, po njenih besedah nimajo več možnosti na naslednjih razpisih.

Ministrica se je branila tudi s tem, da je izpostavila domnevno diskreditacijo NVO, neprimerno pa se ji zdi tudi, da na odboru za kulturo razpravljajo o spolnem nadlegovanju.

Koalicija je z večino zavrnila vse sklepe, ki so jih predlagali v SDS, tako je jasno, da z ministrstva ne bomo slišali podatkov o tem, kam je šel denar.


Poznavalec scene: Na teh partijih se tala kulturni denar


Za nekaj vpogleda je vredno prebrati Facebook objavo Jizaha Dafunka, novinarja na Radiu Študent, ki trdi, da je bil tudi sam priča, kako se na teh zabavah deli kulturni denar.

“Do nekega bizarnega momenta, ko sem se znašel v stanovanju pri Radiu Slovenija (Tavčarjeva), mi tista zgodba ni pomenila nič. Šlo je za stanovanje pokojnega Uranjka … Tam sem se v kaki uri naposlušal vsega mogočega egotripaštva. Na najslabšem kokainu so se trije opijanjeni pavijani, ki so bili najbolj sposobni govoriti, bahali eden čez drugega. Eden od njih se je zahvaljeval Uranjku, ker mu je zrihtal neke "jobe", drugi od njih je vehementno razlagal tretjemu o tem, kako keš ni problem, ker ti noben ne more nič. Ta drugi je bil Dušan Smodej … Če je bilo 20 % povedanega od tam res, potem je afera Dule Smodej noro zanimiva.“

"Skupaj z nekaj afterji s Trubarjeve pa z Masarykove," piše Dafunk, "sem takrat logično začel povezovati mnoge stvari. Le-te sem potrdil kmalu za tem, ko sem se povsem slučajno znašel na enako mrtvem žuru na Tivolski … Kaj me je takrat najbolj skrbelo? Po vrstnem redu sem bil zgrožen, kako si ljudje na partijih ob pomoči nekih starost in pozicij praktično talajo kulturni denar. To je denar, ki mi je vedno smrdel. Nikoli ne bom dojel, zakaj 'objektivno slovensko novinarstvo' ni šlo poglobljeno gledat, kdo in za kakšne projekte dobiva koliko denarja in kako to dajalci denarja opravičujejo. Občutek, da Slovenija kulturne politike nima, da se tako malo preko prsta prek vez, poznanstev in spolnih praks potala nek denar nekim brezveznim brdavsom, medtem ko neki hudi modeli do denarja ne morejo, pa nikomur nič.”

Primer zavoda Maska: preimenovanje v Janeza Janšo se izplača

Na Domovini smo že večkrat poročali o fenomenu zavoda Maska, ki "producira projekte s področja sodobnih izvedbenih umetnosti inovativnih umetnikov in raziskovalcev kot tudi prve projekte mlajše generacije", kot zapišejo na svoji spletni strani.

Od leta 2003 pa do danes so za te aktivnosti prejeli kar 5 milijonov evrov davkoplačevalskih sredstev, pozornost širše javnosti pa je direktor zavoda pritegnil, ko se je še z dvema umetnikoma preimenoval v Janeza Janšo ter pripravil razstavo osebnih izkaznic Janeza Janše.

Zajem slike spletna stran Muzej in galerije mesta Ljubljane http://mgml.si


Pred leti pa je Janša pozornost pritegnil tudi z izvedbo striptiza (zgoraj brez) v oddaji Studio City, v znak bojkota, ker se mu je državna pipica nekoliko priprla. Sklepajoč po nakazilih državnih sredstev v sledečih letih je protest na nacionalki zalegel. 




Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Umetnost kompromisa. Zdrava (kmečka) pamet. To je še edino, kar nas morda ustavi na poti samouničenja
  • 04. 02. 2024
Jernej Kuntner: "Glavni problem celotnega modernega sveta in tudi Slovenije je v tem, da sredina molči in da so zmerni ljudje tiho."
  • 27. 01. 2024
Česa se lahko veselimo v letu 2024
  • 03. 01. 2024