Koalicija na Brdu preštevala glasove za dvig NETO plač. Razmišljajo, da bi sprejeli izziv Levice o posvetovalnem referendumu

Foto: Twitter profil Vlade RS
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes ob 15. uri je na Brdu pri Kranju potekal sestanek koalicije. Na njem so pretresali možne projekte, ki jih še lahko izpeljejo do konca mandata. Na povabilo predsednika Vlade so se sestanka udeležili koalicijski poslanci, pa tudi nekateri ministri.

Na sestanek so bili vabljeni tudi poslanci, ki uradno sicer niso del koalicije, a iz opozicije nekatere vladne predloge podpirajo. To so del stranke Desus, SNS in poslanca obeh narodnih manjšin. Njihov odziv je bil pičel.

Razprava je tekla tudi o spremembah Zakona o dohodnini, ki bi z dvigom osnovne olajšave ljudem prinesla višje NETO plače. Predsednik vlade je hotel preveriti, ali ima zanj ustrezno podporo, potem ko so 15. decembra zaradi odsotnosti nekaterih poslancev glasovanje o Zakonu prestavili, saj leva opozicija znižanja davkov ne podpira, Levica pa je celo napovedala posvetovalni referendum. 

Vladi se mandat izteka, do volitev je še približno 3 mesece. Predsednik Pahor je namreč kot datum volitev določil 24. april. Nekaj vladnih predlogov še ni realiziranih, zato si predsednik vlade želi pod streho spraviti še te. Največ govora je bilo o že omenjenih spremembah Zakona o dohodnini, pomembna tema pa je tudi demografski sklad. Zaradi nesigurnosti o zadostni podpori sta bili glasovanji o teh dveh zadevah prejšnje leto umaknjeni.

Kot se je predhodno govorilo, naj bi Janša ob zakonih, za katere vlada v parlamentu nima zadostne podpore, dvignil roke, v parlament pa bodo poslani tisti, ki bi ob zagotovilu udeležencev sestanka bili sprejeti. Janša je preveril tudi podporo zakonu o javnem naročanju v zdravstvu in zakonu o investicijah v vzgoji in izobraževanju. Poslanci in ministri so predstavili tudi nekatere lokalne in regionalne projekte, ki bi za časa te vlade še lahko bili izpeljani.

V delu koalicije je sicer obstajal tudi interes o uveljavitvi socialne kapice, a je že vnaprej jasno, da je brez podpore Desusa ne bo mogoče uzakoniti. Sestanka se sicer niso udeležili vsi povabljeni. Iz DeSUS-a je prišel zgolj Robert Polnar, iz SNS-a pa predsednik stranke Zmago Jelinčič Plemeniti. Poslancev narodnih skupnosti ni bilo, prav tako pa ni bilo bivše poslanke SMC, ki je prestopila v stranko Naša dežela, v parlamentu pa deluje kot nepovezana poslanka, Mateje Udovč.

V DeSUS-u so izjavili, da se sestanka niso udeležili, saj sebe smatrajo kot del opozicije. Poslanca narodnih manjšin sta svojo neudeležbo argumentirala s tem, da ju ni bilo tudi na prejšnjih sestankih na Brdu. Prisotna pa je bila večina ministrov, in sicer poleg podpredsednikov vlade Mateja Tonina in Zdravka Počivalška, ministrov za obrambo in gospodarstvo, še ministri za zdravje Janez Poklukar, za finance Andrej Šircelj, za izobraževanje Simona Kustec, za okolje Andrej Vizjak, za infrastrukturo Jernej Vrtovec, za delo Janez Cigler Kralj ter za kohezijo Zvone Černač.

[su_heading size="18" align="left"]Govora je bilo tudi o nekaterih lokalnih projektih[/su_heading]

Kot je pred začetkom sestanka napovedal vodja poslanske skupine stranke Konkretno, prej SMC, Gregor Perič, so govorili tudi o lokalnih in regionalnih projektih, ki jih je mogoče speljati do volitev, pa tudi o rešitvah za energetsko krizo. Vlada je na posvetu izvedla prerez stanja in opravljenega dela do sedaj. Za njegovo stranko so ključni projekti, ki bodo spodbujali gospodarsko okrevanje in dobre ekonomske trende. Dodal je, da morajo z dobrimi ekonomskimi trendi pridobiti vsi, tudi tisti, ki ne živijo v mestnih jedrih.

Glede visokih cen v energetiki je Perič dejal, da se bo situacija po njegovem mnenju reševala na ravni EU. Poudaril je še, da se bo po nekaterih ocenah zadeva spomladi, oziroma ko bo hujši del zime mimo, umirila.

Sam sestanek je potekal tako, da je predsednik vlade Janez Janša najprej v uvodu povedal, zakaj so se zbrali, kaj je vlada do sedaj sprejela, česa še ni, in kaj je v dani situaciji do volitev še možno izpeljati. Besedo je nato predal posameznim ministrom, ki so predstavili projekte na svojih resorjih, zatem pa so o tem razpravljali poslanci, ki so se sestanka udeležili. Sama razprava je trajala skoraj štiri ure, po koncu pa je pred kamere stopil podpredsednik vlade in minister za obrambo, Matej Tonin, ki je dejal, da je bilo srečanje zelo produktivno.

Pojasnil je tudi nekatere zakone, o katerih je bilo v medijih veliko govora, predvsem o Zakonu o dohodnini. Dejal je, da je namenjen tistim, ki so najbolj inovativni in produktivni. Nasprotovanje temu zakonu vidi kot popolnoma nerazumljivo, saj je po njegovem težko razumeti stranke, ki so proti temu, da imajo ljudje višje neto plače. Gre tudi za vprašanje tega, ali želi iti Slovenija najprej v prihodnost, ali pa se bo vračala ponovno v preteklost. Zakon je namenjen tudi mladim, visoko izobraženim ljudem, ki se iz Slovenije izseljujejo.

https://twitter.com/vladaRS/status/1482054985152143365

Predsednik vlade je dejal, da je bilo vzdušje zelo optimistično in celo boljše, kot na začetku mandata. Bili so tudi predlogi, je na novinarski konferenci izjavil Janez Janša, da za zakone, kjer so predlagani posvetovalni referendumi, koalicija celo sprejme izziv in podpre predlog o posvetovalnem referendumu o zakonu o dohodnini, ki vsem dviga plače. Vsi, ki so bili na sestanku, so izrazili željo tudi po sodelovanju v prihodnje. Dejal je še, da k sodelovanju vabijo vse, ki bodo izvoljeni v prihodnjo sestavo Državnega zbora.



https://twitter.com/vladaRS/status/1482053305060704262

https://twitter.com/vladaRS/status/1482053459356667905

https://twitter.com/vladaRS/status/1482055661865345024
KOMENTAR: Jakob Vid Zupančič
Iskanje umetnosti možnega
Eden zadnjih, če ne zadnji vsebinski, oziroma delovni sestanek desnosredinske koalicije v najširši zasedbi nedvomno mineva v manj napetem vzdušju kot prejšnji, ko se še ni vedelo, ali bo koaliciji skozi parlament sploh uspelo spraviti kaj od načrtovanega ter ali bodo skupaj sploh dočakali konec mandata. Ti dilemi so zdaj razrešeni - 3. Janševa vlada bo končala mandat, in to z lepo bero sprejetih zakonov; med pomembnejšimi nedvomno Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko, Zakon o debirokratizaciji, Zakon o dolgotrajni oskrbi,  Gradbeni zakon, da desetih PKP zakonov, ki so Slovenijo po izboru The Economista potisnili med gospodarske zmagovalke korona krize, sploh ne omenjamo. A ostaja odprtih še nekaj pomembnih zastavljenih ciljev, ki so najbrž glavni razlog za današnji koalicijski sestanek. Predvsem sta tu sprejetje zakona o dohodnini, glasovanje glede katerega je bilo zaradi (zelo verjetno napačnih) kalkulacij, da bo njegovo sprejetje opoziciji uspelo zrušiti, konec decembra prestavljeno v to leto. Ter po pomenu vodilni zakon tega mandata: Zakon o demografskem skladu, ki ga je vlada zaradi groženj z referendumom umaknila pred poletnimi počitnicami. Zakon o dohodnini bo, kljub "grožnjam" Levice s posvetovalnim referendumom skoraj zagotovo sprejet, upanja so tudi, da bo kljub zamudi veljal za leto 2022. Hkrati bi pa bilo res zanimivo videti, kako namerava Levica ljudi prepričati, zakaj si ne zaslužijo višjih neto plač, zato bi odločitev o podpori posvetovalnemu referendumu prinesla zanimiv politični eksperiment. Še posebej, če bi bil izveden skupaj z državnozborskimi volitvami. Na Zakon o demografskem skladu pa je vezanih preveč interesov močnih lobijev iz ozadja, da bitka okoli njega ne bi potekala do zadnje kaplje krvi. In vprašanje je, ali si tveganje, da v takšnem spopadu izkrvavijo, koalicijske stranke tik pred volitvami lahko privoščijo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike