Koalicija drvi naprej s spremembami Zakona o RTV Slovenija za zamenjavo obstoječega vodstva

Poslanke in poslanci državnega zbora so danes potrdili odločitev kolegija predsednice državnega zbora, da se koalicijski predlog zakona o RTV obravnava po nujnem postopku, kar je potrdilo 49 poslancev, proti pa jih je bilo 24. Predlog zakona so obravnavali tudi na odboru državnega zbora za kulturo.

Do predloga zakona so se poleg koalicije opredelili tudi v opoziciji. Mnenje SDS-a je predstavila poslanka Alenka Jeraj. V stranki so prepričani, da predlog ne ustreza poslovniškim merilom za obravnavo po nujnem postopku. Niso pa tega mnenja zgolj v opoziciji. Odločitev so kritizirali tudi nekateri pomembni pravniki.

Spremembe bi ukinile Programski in Nadzorni svet

V koaliciji, predvsem v stranki Levica, so prepričani, da je kriza na RTV-ju posledica t.i. Grimsovega zakona o javni RTV in njegove domnevne zlorabe, s čimer je »vlada Janeza Janše odvzela novinarjem in zaposlenim na RTV Slovenija možnost avtonomnega odločanja in delovanja, javni zavod pa podredila lastnim partikularnim interesom«.

Predlog zakona se bo tako obravnaval po nujnem postopku. Zloraba le-tega instituta sicer ni ravno nekaj novega. Ravno uporaba nujnega postopka je bila ena izmed glavnih kritik opozicijskih vrst.

Same spremembe, katerih cilj je po mnenju koalicije depolitizacija zavoda, se nanašajo na organizacijske zadeve. Vodenje, upravljanje in nadzor RTV bi tako namesto programskega in nadzornega sveta kot je veljalo do sedaj, dobil enotni svet. Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali 5 članov sveta, preostalih 12 članov pa bi izbrale razne organizacije, npr. SAZU, Olimpijski komite, predsednik republike, predstavnika italijanske in madžarske skupnosti, varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, ...

Državni zbor bi izbral samo dva člana. V programski svet jih od 29 po sedanji ureditvi državni zbor imenuje 21. Javni zavod bi po predlogu vodila in upravljala uprava, ki bi jo sestavljali štirje člani, vodil pa bi jo predsednik uprave. Eden izmed članov uprave bi bil delavski direktor. Uvedel bi se še en organ, in sicer tako imenovani finančni odbor, ki bi ga sestavljalo pet članov, ki imajo delovne izkušnje na finančnem področju.

V SDS menijo, da bi se RTV še dodatno politizirala

Poslanka Alenka Jeraj je v imenu SDS na novinarski konferenci povedala, da je stranka nujnemu postopku nasprotovala, ker menijo, da bi bila za tako veliko spremembe potrebnejša javna obravnava ter več pogovorov in dogovorov na več nivojih.

Novela zakona o RTV sledi zakonu, ki ga je vložila poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, do nedavnega novinarka na isti televiziji. Nujni postopek je po mnenju poslanke zlorabljen. Po poslovniku se lahko ta uporabi v primeru varovanja interesov ali obrambe države, odpravo posledic naravnih nesreč ali preprečitev težko popravljivih posledic za varovanje države. Poleg tega pa pri predlogu po poslankinem mnenju ne gre za depolitizacijo RTV-ja, ampak ravno nasprotno.

Prejšnji teden so na mandatno-volilni komisiji potrdili sklep, da se v Programski svet RTV Slovenija zaradi odstopa dveh članov imenuje Alenko Sivko, ki je bila kandidatka za poslanko na listi Gibanja Svoboda.

Predlog zakona tudi ni bil pred sprejetjem objavljen na e-demokraciji, kjer se lahko vsi deležniki vključijo v razpravo in predlagajo svoje rešitve. Prednost bodo dobili samo določeni predstavniki civilne družbe, medtem ko se bo veliko tistih, ki so do sedaj lahko predlagali predstavnike v Programski svet, izključilo. Po poslankinih besedah se vračamo v čas pred letom 2005, ko je bila sprejeta sedanja ureditev.

Povečala se bo tudi moč uprave, napram programskemu svetu. Dobili bomo državno, ne pa javno RTV, odvisnost od vladajoče politike pa bo kvečjemu večja, ne pa manjša, kot je bila do sedaj.

Kritični tudi v Zakonodajno-pravni službi

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je bila do odločitve o izbiri nujnega postopka sicer kritična. Zapisali so, da predlagana rešitev posega v mandate članov organov in vodstva RTV pred iztekom časa, za katerega so bili ti posamezniki imenovani. Ti posegi so dopustni zgolj v primeru, če zato obstajajo v javnem interesu izkazani prevladujoči razlogi, pomembnejši od posega v položaj prizadetih. Ti razlogi pa v našem primeru niso dovolj izčrpno pojasnjeni.

Z dnem uveljavitve predlagane spremembe bi namreč prenehal mandat članom Programskega sveta, Nadzornega sveta in mandat članov nanju vezanih odborov. Do konstituiranja novega organa, se pravi sveta, bi sicer oba prejšnja organa bila dolžna opravljati svoje naloge. Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je potrebno preveriti, ali je predlagana ureditev z vidika urejanja zatečenega stanja in prehoda na spremenjeno zakonsko ureditev dovolj celovita.