Ko sta sopotnici vera in vojska - Vojaški vikariat ob 20-letnici delovanja
POSLUŠAJ ČLANEK
Slovenski Vojaški vikariat letos obeležuje 20 let. V tem času so njegovi zaposleni zgradili programe za osebno duhovno rast kot tudi programe za družinsko podporo. Za pripadnike vojske organizirajo duhovne vaje, meditacije, domoljubne pohode, predavanja iz etike in morale, posebej pa se posvečajo upokojenim in tistim na dolgotrajni bolniški.
V veliki večini vojašnic so postavljene kapele, kjer potekajo redna bogoslužja in srečanja, so pojasnili v Vojaškem vikariatu. Ob 20-letnici so se razveselili tudi kapele v Veščinskem centru v Vipavi. V nadaljevanju pojasnjujejo, kdo so, kaj vse počnejo, pa tudi, kako gresta skupaj vera in vojska.
Znotraj vikariata delujejo poročeni, neporočeni in posvečeni na različne načine; vojaški vikar, trije vojaški kaplani, šest pastoralnih sodelavcev, evangeličanska duhovnica in kaplan ter podčastnik za načrtovanje in civilna oseba, ki jih druži iskrena ljubezen do Gospoda in želja po pomoči, so za Domovino pojasnili v vojaškem vikariatu. "To opazijo tudi pripadniki, zato se vse večkrat obračajo na nas s takšnimi in drugačni težavami ali izzivi," pravijo.
Za duhovno oskrbo so na voljo za vsakega pripadnika in njegove družinske člane, ne glede na njegovo versko prepričanje ali svetovni nazor. Temeljne naloge duhovne oskrbe vojakov so urejene tudi zakonodajo in drugimi dokumenti. Uslužbenci Vojaškega vikariata se, kot je praksa v vseh državah, ki imajo urejeno duhovno oskrbo vojakov, financirajo iz Ministrstva za obrambo.
Obsežne naloge in delovanje vojaškega vikariata je pojasnil vojaški vikar Matej Jakopič. Po njegovih navedbah v Sloveniji duhovna oskrba za zaposlene v Slovenski vojski obsega nudenje možnosti za pogovor in nasvet, svetovanje poveljnikom na področjih etike, morale in religijskih vprašanj, sodelovanje s predstavniki lokalnih verskih skupnosti, pripravo na prejem zakramentov in izvedbo bogoslužij za tiste, ki to želijo. Organizirajo pa tudi predavanja in delavnice s področja etike, morale in človekovega dostojanstva, sodelujejo v pripravi na mednarodne misije, delujejo v poveljstvih zavezništva in skrbijo za človekovo dostojanstvo (npr. s spremljanjem bolnih in umirajočih).
Za družinske člane pripadnikov vojske med drugim pripravljajo dvodnevne seminarje in srečanja ob koncu tedna in nudijo spremljanje in srečanja partnerk oz. partnerjev pripadnikov vojske ob odsotnosti zaradi mednarodnih operacij in misij.
V tujini in na mednarodnih operacijah in misijah člani vojaškega vikariata pripadnike obiskujejo ob večjih praznikih, duhovno oskrbo pa nudijo tako slovenskim kot tujim vojakom, v dogovoru s tujim vojaškim škofom). Stalno so prisotni tudi v KFOR.
V okviru mednarodnega sodelovanja vojaški vikariat sodeluje s sorodnimi mednarodnimi organizacijami (npr. Srečanja vojaških kaplanov, katoliških vojakov, krščanskih vojaških združenj, romanja vojakov ipd.)
»Mir je predpogoj, na temelju katerega lahko gradimo vse svoboščine in ugodnosti sodobnega družbenega življenja,« pravi Jakopič, ki poudarja, da je osnova za priznavanje človekovih pravic v priznavanju človekovega dostojanstva.
»Ker je človek po sami naravi celostno bitje, bitje telesa, duše in duha, je tudi duhovno (religiozno) bitje. Zato k samemu bistvu človeka spada tudi duhovnost, oziroma pravica do življenja v skladu s svojo vestjo in pravica izpovedovanja vere sam in skupaj z drugimi, v zasebnem življenju in javnosti,« dodaja.
Po njegovih besedah pa se je spremenila tudi sodobna filozofija vojevanja:"Vojaki na mirovnih misijah so tisti, ki s svojim delovanjem vzpostavijo nekakšne »tampon cone«, da se sprte entitete ne bojujejo med seboj. Na tak način imajo nenadomestljivo vlogo pri zagotavljanju miru. Ali kakor pravi pregovor: Vojak se ne bojuje zaradi tega kar je pred njim, temveč zato, da varuje tisto, kar je za njim."
Podobno je na romanju vojakov in policistov pred 20 leti dejal tedanji papež Janez Pavel II.: »Vi dragi vojaki in policisti, ste prvi, ki v svetu čutite razkrojevalne sile zla. Vaša vloga je podobna vlogi nočnega čuvaja, ki zre v daljavo, da bi obvaroval svoje drage«.
»V vsaki družbi je vojak oseba, ki ima legitimno pravico uporabe orožja. Tako vedno hodi po robu med življenjem in smrtjo. Kako veliki moralni dvomi se porajajo, ko se vojak vpraša: življenje vzeti ali življenje pustiti. Slepo sledenje ukazom, ki v vseh vojskah sledijo iz političnih zablod, ni vedno dobro. Zato je zelo pomembno, da vojaki ne izgubijo etičnega in moralnega kompasa,« pravi vojaški vikar, ki vojakom pri iskanju tega kompasa pomaga. Kot pravi, delo v vojski in na različnih vojnih žariščih (mirovne misije) človeka naučijo ponižnosti in hvaležnosti za mir, ki ga uživamo v raju pod Triglavom.
Na vprašanje o svoji priljubljenosti med vojaki Jakopič odgovarja s pregovori: »Pregovor pravi, da od pohval še noben osel ni postal konj. Je pa tudi res, da je več vredna graja modrijana, kot pohvala bedaka. V življenju je pač tako, da je boljši sovražnik, ki kar naprej graja, kot prijatelj, ki kar naprej hvali. Stoječa voda se vedno usmrdi, zato tudi verski delavci zaposleni v Slovenski vojski skrbimo za inovativne pristope in božje-človeški pristop.«
V veliki večini vojašnic so postavljene kapele, kjer potekajo redna bogoslužja in srečanja, so pojasnili v Vojaškem vikariatu. Ob 20-letnici so se razveselili tudi kapele v Veščinskem centru v Vipavi. V nadaljevanju pojasnjujejo, kdo so, kaj vse počnejo, pa tudi, kako gresta skupaj vera in vojska.
V vikariatu tako poročeni kot neporočeni in različno posvečeni
Znotraj vikariata delujejo poročeni, neporočeni in posvečeni na različne načine; vojaški vikar, trije vojaški kaplani, šest pastoralnih sodelavcev, evangeličanska duhovnica in kaplan ter podčastnik za načrtovanje in civilna oseba, ki jih druži iskrena ljubezen do Gospoda in želja po pomoči, so za Domovino pojasnili v vojaškem vikariatu. "To opazijo tudi pripadniki, zato se vse večkrat obračajo na nas s takšnimi in drugačni težavami ali izzivi," pravijo.
Za duhovno oskrbo so na voljo za vsakega pripadnika in njegove družinske člane, ne glede na njegovo versko prepričanje ali svetovni nazor. Temeljne naloge duhovne oskrbe vojakov so urejene tudi zakonodajo in drugimi dokumenti. Uslužbenci Vojaškega vikariata se, kot je praksa v vseh državah, ki imajo urejeno duhovno oskrbo vojakov, financirajo iz Ministrstva za obrambo.
Od pogovorov, svetovanja, obhajanja bogoslužja, do spremljanja na mednarodnih operacijah in misijah
Obsežne naloge in delovanje vojaškega vikariata je pojasnil vojaški vikar Matej Jakopič. Po njegovih navedbah v Sloveniji duhovna oskrba za zaposlene v Slovenski vojski obsega nudenje možnosti za pogovor in nasvet, svetovanje poveljnikom na področjih etike, morale in religijskih vprašanj, sodelovanje s predstavniki lokalnih verskih skupnosti, pripravo na prejem zakramentov in izvedbo bogoslužij za tiste, ki to želijo. Organizirajo pa tudi predavanja in delavnice s področja etike, morale in človekovega dostojanstva, sodelujejo v pripravi na mednarodne misije, delujejo v poveljstvih zavezništva in skrbijo za človekovo dostojanstvo (npr. s spremljanjem bolnih in umirajočih).
Za družinske člane pripadnikov vojske med drugim pripravljajo dvodnevne seminarje in srečanja ob koncu tedna in nudijo spremljanje in srečanja partnerk oz. partnerjev pripadnikov vojske ob odsotnosti zaradi mednarodnih operacij in misij.
V tujini in na mednarodnih operacijah in misijah člani vojaškega vikariata pripadnike obiskujejo ob večjih praznikih, duhovno oskrbo pa nudijo tako slovenskim kot tujim vojakom, v dogovoru s tujim vojaškim škofom). Stalno so prisotni tudi v KFOR.
V okviru mednarodnega sodelovanja vojaški vikariat sodeluje s sorodnimi mednarodnimi organizacijami (npr. Srečanja vojaških kaplanov, katoliških vojakov, krščanskih vojaških združenj, romanja vojakov ipd.)
Kako gresta skupaj Cerkev in vojska?
»Mir je predpogoj, na temelju katerega lahko gradimo vse svoboščine in ugodnosti sodobnega družbenega življenja,« pravi Jakopič, ki poudarja, da je osnova za priznavanje človekovih pravic v priznavanju človekovega dostojanstva.
»Ker je človek po sami naravi celostno bitje, bitje telesa, duše in duha, je tudi duhovno (religiozno) bitje. Zato k samemu bistvu človeka spada tudi duhovnost, oziroma pravica do življenja v skladu s svojo vestjo in pravica izpovedovanja vere sam in skupaj z drugimi, v zasebnem življenju in javnosti,« dodaja.
Po njegovih besedah pa se je spremenila tudi sodobna filozofija vojevanja:"Vojaki na mirovnih misijah so tisti, ki s svojim delovanjem vzpostavijo nekakšne »tampon cone«, da se sprte entitete ne bojujejo med seboj. Na tak način imajo nenadomestljivo vlogo pri zagotavljanju miru. Ali kakor pravi pregovor: Vojak se ne bojuje zaradi tega kar je pred njim, temveč zato, da varuje tisto, kar je za njim."
»Zelo pomembno je, da vojaki ne izgubijo etičnega in moralnega kompasa«
Podobno je na romanju vojakov in policistov pred 20 leti dejal tedanji papež Janez Pavel II.: »Vi dragi vojaki in policisti, ste prvi, ki v svetu čutite razkrojevalne sile zla. Vaša vloga je podobna vlogi nočnega čuvaja, ki zre v daljavo, da bi obvaroval svoje drage«.
»V vsaki družbi je vojak oseba, ki ima legitimno pravico uporabe orožja. Tako vedno hodi po robu med življenjem in smrtjo. Kako veliki moralni dvomi se porajajo, ko se vojak vpraša: življenje vzeti ali življenje pustiti. Slepo sledenje ukazom, ki v vseh vojskah sledijo iz političnih zablod, ni vedno dobro. Zato je zelo pomembno, da vojaki ne izgubijo etičnega in moralnega kompasa,« pravi vojaški vikar, ki vojakom pri iskanju tega kompasa pomaga. Kot pravi, delo v vojski in na različnih vojnih žariščih (mirovne misije) človeka naučijo ponižnosti in hvaležnosti za mir, ki ga uživamo v raju pod Triglavom.
Na vprašanje o svoji priljubljenosti med vojaki Jakopič odgovarja s pregovori: »Pregovor pravi, da od pohval še noben osel ni postal konj. Je pa tudi res, da je več vredna graja modrijana, kot pohvala bedaka. V življenju je pač tako, da je boljši sovražnik, ki kar naprej graja, kot prijatelj, ki kar naprej hvali. Stoječa voda se vedno usmrdi, zato tudi verski delavci zaposleni v Slovenski vojski skrbimo za inovativne pristope in božje-človeški pristop.«
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
1 komentar
Kraševka
Od vedno so vse države imele v vojski tudi "KURATE". Tako je bilo pod Staro Avstrijo, Kraljevino Jugoslavijo, Italijo......
Le Tito je to ukinil. Duhovnike je preganjal še po mestih in vaških cerkvah. Kaj šele, da bi jih pustil delovati v vojski.
Vojska - JNA in politična policija so imeli edino nalogo - VAROVATI KOMUNISTIČNI ENOPARTIJSKI SISTEM.
Hvala Bogu, da smo po osamosvojitvi dobili kurate v policiji in VOJSKI. Mislim, da je dobrodošla njihova opora, tudi za vojake.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.