Ko politiki in novinarji zgrešijo tarčo: obtožbe o "spiskih smrti" in "genocidu nad starejšimi" povsem potihnile

Rok Čakš
POSLUŠAJ ČLANEK
Politika je v svojem bistvu boj za oblast, in kdo vse ter na kakšen način je ob politikih vanj še vprežen, lahko opazujemo že dobre tri mesece.

Dva šolska primera tematik, spolitiziranih v namene političnega obračunavanja, sta tako imenovani "afera zaščitna oprema" ter "afera seznami smrti".

Prva je bila politično uspešno uporabljena in je desnosredinski vladi odnesla pomemben del začetne široke podpore ter sprožila val uličnih protestov. Druga, na videz politično še "perspektivnejša", pa je zgrešila tarčo in se obrnila proti tistim, ki so jo hoteli izrabiti za svoje namene. 

Pozorni spremljevalec politične in medijske krajine bo opazil, da je zgodba o zdravstveni obravnavi starostnikov čez noč izginila z medijskih naslovnic ter novinarskih konferenc opozicijskih voditeljev. In to kljub temu, da je leva opozicija govorila o "spiskih smrti" ter "genocidu nad starejšimi", za katere bo zahtevala politično odgovornost.

Najglasnejša predstavnika opozicije, Janija Möderndorferja ter Violeto Tomić, smo povprašali, ali za svojimi besedami še stojita in če, kdaj bosta na odgovornost poklicala pristojne politike. Njunih odgovorov nismo prejeli.

To izjemno občutljivo temo, ki se dotika življenja in smrti oskrbovancev domov ostarelih, je najprej lansirala Mladina v članku z naslovom: »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«, pri čemer so se sklicevali na nekdanjega politika in zdravstvenega ministra iz vrst LDS, Dušana Kebra.

A pravi odmev v javnosti je dobila šele z oddajo Tarča na to temo, pričakovanje katere se je stopnjevalo z vsakodnevno obravnavo "seznamov odpisanih" v prvih minutah osrednjega TV Dnevnika na nacionalni televiziji.

Za temo so zagrabili politiki strank leve opozicije in posredno že napovedovali interpelaciji ministrov za zdravstvo Gantarja in delo Ciglerja Kralja.

Sveži prestopnik k LMŠ, zdravstveni tehnik Jani Möderndorfer, je tako 3. junija pred parlamentom dal ostro izjavo za medije, v kateri je govoril o "spiskih smrti" v domovih upokojencev ter za to krivil oba ministra in vlado kot celoto.

Med drugim je dejal, da so (zdravniške) komisije vnaprej odločile, da gre za odpis, kar je "poseg v osebnostne pravice, in zato bi moral nekdo odgovarjati."

"Minister za zdravje in minister za delo sta odgovorna, da so takšni spiski sploh nastajali, kajti oba sta bila vpletena do pravice do tega ali bodo upokojenci deležni zdravstvene oskrbe," je še dejal Möderndorfer.



Najdlje pri obtoževanju okrog zdravstvene obravnave domov upokojencev pa je šla poslanka Levice Violeta Tomić. V poslanskem vprašanju predsedniku vlade Janši je med drugim dejala: "In nenazadnje, odgovarjati boste morali za genocid nad starejšimi, kajti kar osemdeset odstotkov žrtev COVID-19 je iz domov za starejše, ki niso dobili ustreznega bolnišničnega zdravljenja."

https://www.youtube.com/watch?v=xrxpCmAtbqc

Tako Tomićevo kot Möderndorferja smo povprašali ali vztrajata pri svojih besedah o "spiskih odpisanih", o komisijah, ki so starejše vnaprej odločile za odpis ter o "genocidu nad starejšimi," ki "niso dobili ustreznega zdravljenja". In če vztrajata ali lahko pričakujemo, da bodo od pristojnih zahtevali politično odgovornost.

Odgovorov od obeh do postavljenega roka nismo prejeli. Iz tega ter iz dejstva, da se o tej temi javno več ne oglašata, lahko sklepamo, da so politični pregon nad vlado in resornimi ministri v opozicijskih strankah opustili.

In vse tiho je bilo ...


Zadnja odmevnejša kritična medijska obravnava tematike se je zgodila v zdaj že razvpiti Tarči na TV Slovenija, v četrtek, 8. junija. Novinarski pristop k tem problemu je izredno vznejevoljil in razburil medicinsko stroko ter globoko prizadel zdravstveno osebje, ki se je s koronavirusom borilo v prvih bojnih vrstah.

Pričevanje celjskega zdravnika infektologa Federica V. Potočnika o tem, kako je gledal, videl in občutil oddajo Tarča o "seznamih smrti", objavljeno na Domovini in povzeto še v nekaterih medijih, je prebralo več kot 100 tisoč ljudi. In to kljub temu, da ga osrednji mediji niso povzemali.

Kot so večinoma molčali tudi o še enem odmevnem nastopu epidemiologa dr. Alojza Ihana na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo, ki so jo sklicatelji iz Levice naslovili z "Nesmiselne smrti v domovih za starejše občane". Ihan je v nastopu opozoril na izredno škodljive posledice tovrstne medijske in politične obravnave kompleksne tematike, ki je ne  eni ne drugi ne razumejo.

»Zaradi ene novinarske akcije, izstreljene v napačno tarčo, bodo stari ljudje še mesece ali kakšno leto zanikali svoje težave med obiskom pri zdravniku, ker jih bo strah, da jih bo zdravnik uvrstil na eno izmed tistih list,« je med drugim dejal Ihan.

Dodal je še, da je napačno sporočilo takšne seje »da smo zdravniki moralno tako šibki, da zadošča en sam list, en sam namig od zgoraj, da bomo izdali svojega pacienta in ga poslali v smrt.« Kar seveda ni res.

Ihanove kritične besede do politizacije teme zdravstvene oskrbe varovancev domov ostarelih so se znašle le v redkih, predvsem manjših medijih, kot je Domovina. V osrednjih medijih in levi politiki je tematika čez noč izginila iz agende in se do danes praktično več ne pojavlja.

KOMENTAR: Rok Čakš
Odlična tema za razumevanje, kako deluje politična in medijska diskreditacija
Tema "seznami smrti" je izredno hvaležna za razumevanje, kako dandanes v Sloveniji (in tudi drugod po svetu) v političnem spopadu z roko v roki delujejo politika in mediji. Hkrati bi bila odlična študija primera spodletelega poskusa izrabe delikatne družbene tematike v namene obračuna z osovraženo oblastjo za kakšno diplomsko ali magistrsko nalogo iz politologije. Jasno je, da tarča medijev in leve politike od prvega trenutka dalje ni bilo zdravstveno osebje, temveč ministra za zdravje in delo, preko njiju pa vlada kot celota. Ker gre za izjemno občutljivo tematiko "življenja in smrti" ima namreč izjemen potencial javnomnenjske politične destrukcije. Vrednost obravnave te teme je, da smo lahko v živo, še posebej tisti četrtek zvečer v oddaji Tarča, gledali, kako iniciatorjem nadzor nad usmerjanjem osti kritike polzi iz rok. Ob prepričljivih studijskih nastopih obeh ministrov, predvsem pa predstavnika zdravniške stroke Igorja Muževiča je postalo jasno, da problem, če obstaja, ne more izvirati od vlade, temveč kvečjemu od zdravniškega dela v izrednih koronavirusnih razmerah. Na koncu osti so se tako, namesto politikov, nenadoma znašli zdravniki in to tisti, ki so se v prvem valu koronavirusne krize s svojim požrtvovalnim, za zdravje tveganim delom najbolj izpostavili. Problem novinarjev, ki so kritiko usmerjali in politikov, ki so jo zagrabili za svoje namene, je postal, da zdravstveni sistem uživa veliko višjo mero zaupanja javnosti tako od medijev kot od politike. Oddaja je ljudem odprla oči na drugačen način, kot so njeni avtorji in levi politiki upali. To se je med drugim odrazilo tudi v opaznem padcu zaupanja ljudi v RTV Slovenija, ki ga je izmeril Valicon. Postranska škoda je bila storjena tudi zaupanju v zdravstveni sistem, saj precejšen del medijskega občestva še vedno nekritično verjame vsemu, kar vidijo na televiziji, saj "nam televizija menda ja ne laže". Pa vendar, če bi bila tema dejansko družbeno relevantna na način, kot so jo več dni gledalcem in volivcem prikazovali, zakaj od tistega dne več ni bila deležna medijske in politične obravnave? Ali je samo s to oddajo in nekaj oglašanji zdravnikov problem, ki naj bi po besedah novinarjev in politikov bil tako pereč, kar naenkrat izginil?!? Spomnimo, o nabavah zaščitne opreme smo gledali kar tri Tarče, pa še kakšno zagotovo bomo. Ali pa je nemara resnica v tem, da je tema izginila iz javnosti, ker ni izpolnila svojega namena, oziroma se je obrnila v njegovo nasprotje. Kar naenkrat namreč "slabi fantje" niso več bili Janša, Gantar, Cigler Kralj in ostali, temveč novinarji in politiki, ki so klevetali zdravnike iz prvih bojnih vrst spopada s koronavirusom. Kajti če bi se v domovih ostarelih res dogajal "genocid", kot zatrjuje poslanka Levice, oziroma bi ljudi dejansko odpisovali, kot pravi poslanec LMŠ, je to tema, ki bi morala ostati na naslovnicah in v političnem besednjaku opozicije ne glede na to, kaj o njej pravijo zdravniki in si misli javnost. Zanjo bi se morala zahtevati tako politična kot strokovna odgovornost, padati bi morale interpelacije in kriminalistične preiskave. A te odgovornosti zdaj več ne zahteva nihče. Tema je po tihem pospravljena v predal in na naslovnicah so jo zamenjale že druge. In kot smo videli na tem učbeniškem primeru, to še ne pomeni, da tudi za novimi stoji kakršnakoli relevantna vsebina.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Politiki bi kar sami opravljali delo novinarjev v podkastih, hkrati pa bi ga njim kar se da omejili z zakonom o medijih
  • 17. 01. 2024
Bistvo depolitizatorjev je politizacija
  • 06. 04. 2024
Levica pohablja demokracijo z mediji in ideologijo
  • 23. 10. 2023