Ko levica iz omare potegne "moralo", nam gre vsem za nohte
POSLUŠAJ ČLANEK
V zadnjih dneh se lomijo kopja o svobodi govora in svobodni gospodarski pobudi. Namreč premier Marjan Šarec je očitno z veseljem skočil na voz levičarskih »moralnih« avtoritet, ki dvignejo križarsko zastavo vsakič, ko desnica dvigne glavo iz okvirjev, ki jih je predvidela tranzicijska levica. Politik, ki je bil izvoljen na podlagi ničnega programa in floskul na ravni »omotičnega« Jeana-Clauda Junckerja, je sedaj kar naenkrat prepoznan kot »moralna« avtoriteta.
Vsakič, ko pridemo na debato o usmeritvah naše družbe, lahko poslušamo o tem, kako desnica zagovarja zaostalo moralo in etiko; kako je potrebno zaustaviti desnico in kako nesmiseln je etični diskurz. Lahko se spomnimo Mira Cerarja in njegovih neskončnih tirad o pravni državi in družbi. Toda, ko je potrebno obiti pravo in določiti ideološko linijo, pa je termin »morale« kar naenkrat neizmerno dobrodošel.
Podobno ima levica vedno polna usta človekovih pravic, dokler to ustreza njihovi politični narativi. V nasprotnem primeru pa je izjemno pozabljiva, kot pride do tega. Ravno tako so pozabljivi raznorazni politiki, ki sedaj na vsa usta hvalijo gospoda Šarca, obenem pa se z veseljem razglašajo za naslednike prejšnjega sistema. Istega sistema, ki na generalni skupščini Združenih narodov 10. decembra 1948 ni glasoval za deklaracijo o človekovih pravicah. Takratna Jugoslavija je bila, skupaj še z Belorusko Sovjetsko republiko, Češkoslovaško, Ljudsko republiko Poljsko, Kraljevino Savdsko Arabijo, Ukrajinsko socialistično republiko, Južno Afriko in Sovjetsko zvezo, vzdržana pri glasovanju. Imenitna družba čudovito demokratičnih držav, ni kaj. Če je sedanji vladni nomenklaturi to zgled, potem so priporočila še najmanj kar lahko pričakujemo.
Temelj diskurza je ravno to – človekove pravice. Mediji imajo pravico do izražanja in oblast nima pravice v njih posegati, dokler ne kršijo demokratično sprejete zakonodaje. Če se komu zdi, da je delo določenega medija ali njihove objave napad na njegove pravice, naj se odloči za spoštovanje vsezveličavne pravne države ter se preprosto spusti v tožbo. V preteklosti in sedanjosti imamo primere »svobodnega govora«, ki končajo na sodišču. Pravo bo povedalo, ali je šlo za kršitev pravic tožnikov, ali ne. O tem lahko sicer govori marsikateri filozof, mislec ali igralec; ampak povedalo pa bo sodišče. V nasprotnem primeru pade celotna struktura na kateri je zgrajena laična država.
Eden najbolj zabavnih trenutkov celotne razprave o medijih in sodelovanju s podjetji je bil očitek levice desnici, da se v napisanem besedilu samoprepozna. Ponovno zanimiv refleks. Pravi zagovornik pravice do izražanja in do svobodne gospodarske pobude se ne oglasi le, ko napadejo njemu ljube medije ali ljudi. Oglasi se vsakokrat. Če potegnemo vzporednico s slovensko realnostjo: ko Šarec med vrsticami »svetuje« Telekomu o medijski strategiji, doživljamo hvalo »moralne« avtoritete s strani levice. Če bi Janez Janša v isti kapaciteti »svetoval« Telekomu, naj ne oglašuje pri Mladini, bi levica govorila o svobodi medijev in avtoritarni državi.
Na koncu dneva je stvar zelo preprosta. Premier naj vodi državno upravo, naj se ukvarja z deficitom in s plačami srednjih medicinskih sester, policistov in vojakov, naj »svetuje« podjetjem, naj donirajo za kako streho vrtca ali šole. »Moralno« presojo pa naj prepušča komu drugemu. Imamo varuhe vseh vrst in sort, ki uživajo protekcijo državnega proračuna. Naj opravijo svoje delo. Od enakih možnosti do človekovih pravic, pa vse vmes. Pa še ti varuhi lahko delujejo le v okviru legalnosti, saj smo legitimnost sežgali na oltarju liberalizma, individualizma in ateistične države.
Tako, kot so določeni mediji sežgali bonton, politično kulturo in resnicoljubnost na oltarju števca klikov in senzacionalnosti.
Vsakič, ko pridemo na debato o usmeritvah naše družbe, lahko poslušamo o tem, kako desnica zagovarja zaostalo moralo in etiko; kako je potrebno zaustaviti desnico in kako nesmiseln je etični diskurz. Lahko se spomnimo Mira Cerarja in njegovih neskončnih tirad o pravni državi in družbi. Toda, ko je potrebno obiti pravo in določiti ideološko linijo, pa je termin »morale« kar naenkrat neizmerno dobrodošel.
Kratenje človekovih pravic
Podobno ima levica vedno polna usta človekovih pravic, dokler to ustreza njihovi politični narativi. V nasprotnem primeru pa je izjemno pozabljiva, kot pride do tega. Ravno tako so pozabljivi raznorazni politiki, ki sedaj na vsa usta hvalijo gospoda Šarca, obenem pa se z veseljem razglašajo za naslednike prejšnjega sistema. Istega sistema, ki na generalni skupščini Združenih narodov 10. decembra 1948 ni glasoval za deklaracijo o človekovih pravicah. Takratna Jugoslavija je bila, skupaj še z Belorusko Sovjetsko republiko, Češkoslovaško, Ljudsko republiko Poljsko, Kraljevino Savdsko Arabijo, Ukrajinsko socialistično republiko, Južno Afriko in Sovjetsko zvezo, vzdržana pri glasovanju. Imenitna družba čudovito demokratičnih držav, ni kaj. Če je sedanji vladni nomenklaturi to zgled, potem so priporočila še najmanj kar lahko pričakujemo.
Podobno ima levica vedno polna usta človekovih pravic, dokler to ustreza njihovi politični narativi.
Temelj diskurza je ravno to – človekove pravice. Mediji imajo pravico do izražanja in oblast nima pravice v njih posegati, dokler ne kršijo demokratično sprejete zakonodaje. Če se komu zdi, da je delo določenega medija ali njihove objave napad na njegove pravice, naj se odloči za spoštovanje vsezveličavne pravne države ter se preprosto spusti v tožbo. V preteklosti in sedanjosti imamo primere »svobodnega govora«, ki končajo na sodišču. Pravo bo povedalo, ali je šlo za kršitev pravic tožnikov, ali ne. O tem lahko sicer govori marsikateri filozof, mislec ali igralec; ampak povedalo pa bo sodišče. V nasprotnem primeru pade celotna struktura na kateri je zgrajena laična država.
Samoprepoznavanje
Eden najbolj zabavnih trenutkov celotne razprave o medijih in sodelovanju s podjetji je bil očitek levice desnici, da se v napisanem besedilu samoprepozna. Ponovno zanimiv refleks. Pravi zagovornik pravice do izražanja in do svobodne gospodarske pobude se ne oglasi le, ko napadejo njemu ljube medije ali ljudi. Oglasi se vsakokrat. Če potegnemo vzporednico s slovensko realnostjo: ko Šarec med vrsticami »svetuje« Telekomu o medijski strategiji, doživljamo hvalo »moralne« avtoritete s strani levice. Če bi Janez Janša v isti kapaciteti »svetoval« Telekomu, naj ne oglašuje pri Mladini, bi levica govorila o svobodi medijev in avtoritarni državi.
Pravi zagovornik pravice do izražanja in do svobodne gospodarske pobude se ne oglasi le, ko napadejo njemu ljube medije ali ljudi.
Na koncu dneva je stvar zelo preprosta. Premier naj vodi državno upravo, naj se ukvarja z deficitom in s plačami srednjih medicinskih sester, policistov in vojakov, naj »svetuje« podjetjem, naj donirajo za kako streho vrtca ali šole. »Moralno« presojo pa naj prepušča komu drugemu. Imamo varuhe vseh vrst in sort, ki uživajo protekcijo državnega proračuna. Naj opravijo svoje delo. Od enakih možnosti do človekovih pravic, pa vse vmes. Pa še ti varuhi lahko delujejo le v okviru legalnosti, saj smo legitimnost sežgali na oltarju liberalizma, individualizma in ateistične države.
Tako, kot so določeni mediji sežgali bonton, politično kulturo in resnicoljubnost na oltarju števca klikov in senzacionalnosti.
Povezani članki
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 141: 30 let uroka Depale vasi
27. 3. 2024 ob 6:29
Domovina 140: Kam gre denar od precenjenih železniških postaj
20. 3. 2024 ob 6:29
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Prihajajoči dogodki
MAR
29
V kapeli Zavoda ŽIVIM križev pot za življenje
15:00 - 15:45
MAR
29
FKK 4: Za post
19:30 - 21:30
MAR
31
ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA
18:00 - 19:00
APR
01
APR
01
KINO V ŽIVO: OKRONANA
19:00 - 21:00
7 komentarjev
Kraševka
Mala slovenka, 13,21
Večkrat imate prav, tokrat pa ne.
DA NE GRE V KOALICIJO Z jANŠO, PA RES NI IZJAVIL TONIN. Kolikor sem zasledila, je v medijih dejal, da se pogovarja z vsemi (kar je tudi prav), odločil pa se je, da z levo-levo OPCIJO ne gre v koalicijo. To je pošteno povedal in tako tudi storil. Po nepotrebnem mu obešate neprimerne pripombe.
Kraševka
Slovenski štor - ob 0.21
Imate prav, verjetno bo Šarec res iz komedianta počasi postal "tragični junak" Tisti, ki so ga "ustoličili", pa se bodo njihovemu komediantu smejali.
Če Šarec ne misli veliko kaj bo s Slovenci, bi moral, kot OČE, misliti vsaj kaj bo takrat z njegovimi otroki. Vsi skupaj sedino "na čolnu" - Slovenija, tako njegovi otroci, kot moji vnuki. S tako levo-levo koalicijo prav gotovo nimajo svetle BODOČNOSTI in se tako skupaj približujemo tragediji.
Še jokal bo, zakaj ni šel v koalicijo skupaj z SDS in Nsi. To mu bo očitala zgodovina in predvsem njegovi otroci.
Kraševka
Kratenje SVOBODE so se godile že v Titovi Jugoslaviji. In sedaj zgleda, da je v tej vladi Tito še vedno živ.
To je dokaz, da je reinkarnacija uspela.
STAJERKA2021
Šarec je zadnjič podal krasen komentar, nekako v tem duhu, če ne bo finančne vzdržnosti, v skladu s fiskalnim pravilom, proračuna ne bo in na vladi ne bodo imeli kaj delati in BODO ŠLI DOMOV. Pa saj to ni res! Če bi te umotvore povedal naš poštar, bi se nasmehnila, ampak ta človek nam kroji prihodnost! Pa saj ima ja škarje in platno in naj pokaže, kje lahko odreže! Mislim, da je res čas da spoka domov! Kremeniti, se strinjam; če bo bo, če ne bo, pa ne bo! Najboljša pa je tale, UGIBAJTE! Ne obvlada političnega tepiha, ker o "parketu" še ni slišal!
Alojzij Pezdir
Za državljane RS in polnopravne članice EU je še bolj zaskrbljujoča od Šarčevega premierskega diletantsko nepremišljenega ter ustavno in demokratično spornega oblastniškega in populističnega političnega pritiska za protiustavno omejevanje svobodne gospodarske pobude in svobode javne besede javno izrečena podpora stanovskega tradicionalno provladnega in prolevičarskega Društva novinarjev Slovenije, ki se je javno postavilo na stran protiustavnega in nedemokratičnega omejevanja medijske svobode, nedotakljive prostosti javne besede ter univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
Namesto, da bi se organizirani medijski profesionalci iz cehovskega DNS zavzemali in vztrajno borili za čim bolj neomejeno medijsko svobodo ter neokrnjeno svobodo javne besede, so svojo neprofesionalno in neetično politično pristranskost javno izrazili s podporo nepremišljeni, protiustavni in nedemokratični gesti personalnega vrha izvršne oblasti v RS, ki očitno želi in hoče protiustavno in nedemokratično enostran(kar)sko omejevati svobodo javne besede ter svobodo podjetniške pobude in avtonomne poslovne odločitve slehernega avtonomnega poslovnega osebka v RS.
Razbremenjujoče in razveseljivo za državljane pa so tako rekoč istočasno mnogo višjo stopnjo državljanske, ustavnopravne, etične in politične zrelosti z včerajšnjo javno sporočeno izjavo dokazali na očitno od vladajoče izvršne politike še avtonomnem Državnem tožilstvu RS.
Vrh državnega tožilstva RS se je z argumentirano javno izjavo z včerajšnje tematske razprave pristojnih državnih tožilcev o sovražnem govoru jasno in nedvoumno soglasno uprl vsakršnemu dodatnemu pravnemu omejevanju svobode javne besede ter s tem tudi vsakršnemu enostran(kar)skemu cenzorskemu "natikanju nagobčnikov" udeležencem svobodnega medijskega prostora ter protiustavnemu, nezakonitemu in nedemokratičnemu "preganjanju in sežiganju čarovnic", h kakršnemu z javno izrečenimi populističnimi pozivi, zahtevami in sovražnimi hujskanji zadnje dni in tedne napeljujejo premier vlade RS Marjan Šarec, Društvo novinarjev Slovenije, Akademija LDS, Domen Savić, Milan Kučan, Nataša Pirc Muser in njim podobni nazadnjaški populistični zadrteži.
MEFISTO
Ko je abdiciral Cerar, smo dosegli absolutno moralno dno.
Kdo bi si mislil, da ga bo ljudski zabavljač še poglobil.
MEFISTO
Novi levi fanatični totalitarizem trka na širom odprta vrata.
Slovenci pa po Šarčevo, bo, če bo, če ne bo, pa ne bo!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.