Ko košaro k blagoslovu nese ateist

Sodeč po dolžini vrste v trgovini se obeta konec sveta. Vozičke polnijo enormne količine jajc različnih kakovosti, cen, celo barv, pa šunke in potice. Ljudje kupujejo celo čebulne olupke. Sprašujem se, ali bodo prihodnje leto naprodaj tudi sveže nabrani cvetovi marjetic, trobentic in listkov ter obrabljene najlonke?

Med množico obrazov srečam znanca, ki ravno kupuje jajca. »Popoldne moram pa vse tole še v cerkev nesti,« navrže med kratkim pogovorom.

»A res? Ampak ti ne maraš Cerkve, uradno si pa ateist …« mi ni nič jasno.

Sledi globok vzdih, temu pa pojasnilo, da je Cerkev institucija, ki se ne drži tega, kar uči, ki hoče le denar, manipulira z ljudmi, pa precej je za časom. Pove, da hrano nese k blagoslovu, ker babica letos ne more, njega pa zanima, kdo bo kaj tam in kaj bo povedal župnik.

Lažje je razumeti in sprejeti blagoslov hrane, verjeti in verovati v moč blagoslova – če sploh. Težje je verovati v Jezusovo vstajenje, v to, da se je Bog rodil kot človek, da je bil pripravljen za odrešenje naših grehov umreti in nato vstati od mrtvih.

Lažje je sprejeti blagoslov hrane kot vstajenje Božjega sina

Nasmehnem se. Ljudje smo duhovna bitja, vsakdo hrepeni po duhovnem, po Bogu, razmišljam. Koliko ljudi gre na veliko soboto tako k blagoslovu? Verjetno veliko, glede na to, da je cerkev kljub petim blagoslovom jedil ob vsakem nabito polna. Ljudi je več kot na Veliko noč. Nekako tega svojega znanca in vse s podobnim stališčem lahko razumem.

Lažje je razumeti in sprejeti blagoslov hrane, verjeti in verovati v moč blagoslova – če sploh. Težje je verovati v Jezusovo vstajenje, v to, da se je Bog rodil kot človek, da je bil pripravljen za odrešenje naših grehov umreti in nato vstati od mrtvih.

To v resnici ni najlažji zalogaj. Veliko lažje je Božje vstajenje razglasiti za pravljico, nekje na na nivoju Rdeče kapice, Cerkev pa za prevarantsko. Zato je vera dar. Vsak kristjan pa je poklican, da ga daruje drugim, da veselje velike noči živi.

Vernik verniku brat?

Tudi jaz si želim, da bi duhovniki in kristjani bolj sprejemali ljudi in jih manj obsojali, da bi kristjani vero živeli, ne pa o njej samo govorili. Cerkvena Karitas pomaga vsem Slovencem, medtem ko socialna država prepogosto zataji, spomnim svojega znanca. A koliko kristjan zares sploh še vidi človeka, ki ob njem sedi v cerkveni klopi, kje se vidi skupnost, bratstvo, skrb za drugega? Postni čas je bil ena od spodbud za spremembe tudi v tej smeri. Čeprav ga je konec, potrebe ostajajo.

Koliko kristjan zares sploh še vidi človeka, ki ob njem sedi v cerkveni klopi, kje se vidi skupnost, bratstvo, skrb za drugega?

Cerkev uči osnove, kot so »Ne laži«, »Ne kradi« itd., ki bi se jih naučili v državnem zboru sedeči, če bi kdaj hodili k verouku. Lahko je kazati na druge, spreminja pa lahko vsak le sebe. Vsak kristjan gradi Cerkev, zato so vsi očitki od zunaj tudi opomin vsakemu verniku, ki postavlja ogledalo. Zato je potrebno prisluhniti tudi nevernim in tistim, ki so včasih verovali. Jezus je govoril grešnim, ne vernim.

“Šunka kristjani”

Duhovniki so včeraj nagovarjali mnoge neverne. Menda mnogi, tako imenovani “šunka kristjani” ne vedo, da se velikonočna jedila jedo na veliko noč in ne na veliko soboto, k blagoslovu pa prinesejo vse od čokoladnih jajčk, zajčkov pa do piškotov. Še dobro, da blagoslov ni omejen.

Iskreno pa upam, da bodo vsi, ki bodo te dni obiskali cerkev, domov nesli blagoslov, mir in upanje.

4 komentarji

  1. Ateisti so začasni neverniki, do prvih hudih stisk, ki nas vse doletijo. Če gre k žegnu, se ne spotikaj vanj, da se mora opravičevati. Četudi dela le za babico, mu bo babica izmolila rešenje. Gospod ima raje takega ateista pri žegnu, kot klasičnega “šunka kristjana”, kajti prvi se nemara celo spreobrne. In vrne.

Komentiraj