Knovs: Drenikova ni upoštevala zakona o tajnih podatkih. Laže Sova, Drenikova ali Erjavec?
POSLUŠAJ ČLANEK
Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo.
Poročilo pa nikjer ne navaja, če je Drenikova delovala po čigavih navodilih ali pa je nevarne komunikacijske kanale uporabljala na lastno pest. Ugotavlja pa, da se izjave Simone Drenik ne ujemajo z izjavami Sove, prav tako pa tudi ne izjave Sove in takratnega ministra zunanje zadeve Erjavca.
Komisija ugotavlja, da je Drenikova opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena. V poročilu navajajo tudi, da so pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sokolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.
"S tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade pred arbitražnim sodiščem," ugotavlja Knovs.
Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.
Komisija je ugotovila tudi razhajanja med izjavami Drenikove in Sove glede njunega sodelovanja v času arbitražnega postopka. Medtem ko je Drenikova dejala, da je bilo njeno sodelovanje s pooblaščenimi osebami iz Sove formalno in neformalno, Sova vztraja, da neformalnih delovnih pogovorov z agentko ni bilo. "Vsi pogovori in sestanki, ki so potekali med njo in pooblaščenimi osebami Sove v obdobju arbitražnega postopka, so bili uradni in formalni ne glede na to, ali so bili v prostorih agencije ali izven nje," piše v poročilu.
Knovs je sklenil, da pri delu projektne enote v nobenem segmentu ni šlo za razkorak med teorijo in prakso glede varnostnih zahtev ter glede finančnih in ostalih materialnih sredstev, kot je dejala Drenikova, saj so bila finančna sredstva, tehnična oprema in strokovna znanja za potrebe arbitražnega postopka vedno in v celoti zagotovljeni.
Knovs glede arbitra Sekolca v poročilu piše, da je bil že pred nastopom funkcije slovenskega arbitra izkušen arbiter z veliko prakse pravilih, povezanih z arbitražnim postopkom. "Vedel je, da mora biti ves čas odločanja povsem nepristranski in neodvisen od strank. Kljub temu je bil v kontaktih in razgovorih s slovensko agentko in to po nezaščiteni mednarodni telefonski liniji," izpostavlja poročilo.
Knovs tudi meni, da odločitev za Sekolca, ki ni strokovnjak za pomorsko in mednarodno javno pravo", morda ni bila najboljša. "Na začetku tudi sam ni imel ambicij, da bi postal arbiter, razpolagal pa je z nekaterimi imeni za arbitra, ki jih je ponudil slovenski strani. Kot kaže, so ga po nekaj opravljenih razgovorih prepričali, da se prijavi na razpis za arbitra," piše v poročilu.
Knovs je zanikala navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Sova namreč ministra ni nikoli varnostno osveščala, ne v prostorih agencije ne v prostorih MZZ, piše v poročilu.
Ob tem izpostavlja, je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi zakona o tajnih podatkov lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba MZZ pa zanj ni izvedla usposabljanja.
Komisija je javni del poročila, ki obsega 17 strani, sprejela brez glasu proti na seji minuli petek. Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra. Knovs je ob tem sporočil, da dodatnih izjav v zvezi s poročilom ne bodo dajali, saj da "javni del poročila predstavlja vsa potrebna dejstva ter ugotovitve in stališča komisije, s katerimi lahko seznani zainteresirano javnost".
Komisija je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.
Simona Drenik v odzivu na poročilo Knovs vztraja, da ni kršila zakona o tajnih podatkih. Pri tem poudarja, da stoji za vsemi svojimi trditvami in še vedno meni, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so "po moji vednosti ugotovili tudi pristojni organi".
"Menim, da je bilo delovanje Knovs ultra vires, torej izven njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji. To tudi izhaja iz objavljenega poročila," je ocenila Drenikova.
Odzval se je tudi nekdanji zunanji minister Karl Erjavec. Gre za tipičen politični napad, je dejal, navedbe v poročilu pa označil za netočne in zavajajoče.
Predsednik Knovs Matej Tonin po njegovih besedah komisijo zlorablja za napad na politične nasprotnike, iz celotne zgodbe pa "na koncu ni nič", je prepričan Erjavec. Vztraja pri trditvah, da sta ga takrat na zunanjem ministrstvu obiskala dva operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Erjavec pojasnjuje, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso zavedli. "Res pa je, da o tem ni bilo tečaja na Sovi," je dejal. Po njegovem gre za poskuse zavajanja, "želi se me predstaviti, kot da lažem".
Poročilo pa nikjer ne navaja, če je Drenikova delovala po čigavih navodilih ali pa je nevarne komunikacijske kanale uporabljala na lastno pest. Ugotavlja pa, da se izjave Simone Drenik ne ujemajo z izjavami Sove, prav tako pa tudi ne izjave Sove in takratnega ministra zunanje zadeve Erjavca.
Komisija ugotavlja, da je Drenikova opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena. V poročilu navajajo tudi, da so pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sokolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.
"S tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade pred arbitražnim sodiščem," ugotavlja Knovs.
Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.
Drenikova in Sova neusklajena glede sodelovanja
Komisija je ugotovila tudi razhajanja med izjavami Drenikove in Sove glede njunega sodelovanja v času arbitražnega postopka. Medtem ko je Drenikova dejala, da je bilo njeno sodelovanje s pooblaščenimi osebami iz Sove formalno in neformalno, Sova vztraja, da neformalnih delovnih pogovorov z agentko ni bilo. "Vsi pogovori in sestanki, ki so potekali med njo in pooblaščenimi osebami Sove v obdobju arbitražnega postopka, so bili uradni in formalni ne glede na to, ali so bili v prostorih agencije ali izven nje," piše v poročilu.
Knovs je sklenil, da pri delu projektne enote v nobenem segmentu ni šlo za razkorak med teorijo in prakso glede varnostnih zahtev ter glede finančnih in ostalih materialnih sredstev, kot je dejala Drenikova, saj so bila finančna sredstva, tehnična oprema in strokovna znanja za potrebe arbitražnega postopka vedno in v celoti zagotovljeni.
Odziv Drenikove: sem grešen kozel
Simona Drenik v odzivu sicer priznava kršitev in obžaluje, da se je z arbitrom Sekolcem sploh pogovarjala. Obenem pa po njenih besedah to ni pomenilo bistvene kršitve arbitražnega postopka, kar je dejalo tudi arbitrarno sodišče. Glede očitkov Knovs-a vztraja, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so po njeni vednosti "ugotovili tudi pristojni organi".
"Menim, da je bilo delovanje Knovs ultra vires, torej izven njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji. To tudi izhaja iz objavljenega poročila," je ocenila Drenikova.
Valjenje krivde nanjo pa, kot je dejala za TV Slovenija, vidi kot iskanje grešnega kozla, na katerega je treba pokazati. Ta vloga je po njenih besedah padla nanjo, ker na zaslišanjih ni obremenila ministra Karla Erjavca.
Simona Drenik v odzivu sicer priznava kršitev in obžaluje, da se je z arbitrom Sekolcem sploh pogovarjala. Obenem pa po njenih besedah to ni pomenilo bistvene kršitve arbitražnega postopka, kar je dejalo tudi arbitrarno sodišče. Glede očitkov Knovs-a vztraja, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so po njeni vednosti "ugotovili tudi pristojni organi".
"Menim, da je bilo delovanje Knovs ultra vires, torej izven njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji. To tudi izhaja iz objavljenega poročila," je ocenila Drenikova.
Valjenje krivde nanjo pa, kot je dejala za TV Slovenija, vidi kot iskanje grešnega kozla, na katerega je treba pokazati. Ta vloga je po njenih besedah padla nanjo, ker na zaslišanjih ni obremenila ministra Karla Erjavca.
Sekolec je vedel, da mora biti nepristranski, a je s slovensko stranjo komuniciral
Knovs glede arbitra Sekolca v poročilu piše, da je bil že pred nastopom funkcije slovenskega arbitra izkušen arbiter z veliko prakse pravilih, povezanih z arbitražnim postopkom. "Vedel je, da mora biti ves čas odločanja povsem nepristranski in neodvisen od strank. Kljub temu je bil v kontaktih in razgovorih s slovensko agentko in to po nezaščiteni mednarodni telefonski liniji," izpostavlja poročilo.
Knovs tudi meni, da odločitev za Sekolca, ki ni strokovnjak za pomorsko in mednarodno javno pravo", morda ni bila najboljša. "Na začetku tudi sam ni imel ambicij, da bi postal arbiter, razpolagal pa je z nekaterimi imeni za arbitra, ki jih je ponudil slovenski strani. Kot kaže, so ga po nekaj opravljenih razgovorih prepričali, da se prijavi na razpis za arbitra," piše v poročilu.
Kdo laže glede stacionarnih telefonov? Erjavec ali Sova?
Knovs je zanikala navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Sova namreč ministra ni nikoli varnostno osveščala, ne v prostorih agencije ne v prostorih MZZ, piše v poročilu.
Ob tem izpostavlja, je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi zakona o tajnih podatkov lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba MZZ pa zanj ni izvedla usposabljanja.
Komisija je javni del poročila, ki obsega 17 strani, sprejela brez glasu proti na seji minuli petek. Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra. Knovs je ob tem sporočil, da dodatnih izjav v zvezi s poročilom ne bodo dajali, saj da "javni del poročila predstavlja vsa potrebna dejstva ter ugotovitve in stališča komisije, s katerimi lahko seznani zainteresirano javnost".
Komisija je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.
Drenikova: Knovs nima pristojnosti, Erjavec: Tonin me politično preganja
Simona Drenik v odzivu na poročilo Knovs vztraja, da ni kršila zakona o tajnih podatkih. Pri tem poudarja, da stoji za vsemi svojimi trditvami in še vedno meni, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so "po moji vednosti ugotovili tudi pristojni organi".
"Menim, da je bilo delovanje Knovs ultra vires, torej izven njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji. To tudi izhaja iz objavljenega poročila," je ocenila Drenikova.
Odzval se je tudi nekdanji zunanji minister Karl Erjavec. Gre za tipičen politični napad, je dejal, navedbe v poročilu pa označil za netočne in zavajajoče.
Predsednik Knovs Matej Tonin po njegovih besedah komisijo zlorablja za napad na politične nasprotnike, iz celotne zgodbe pa "na koncu ni nič", je prepričan Erjavec. Vztraja pri trditvah, da sta ga takrat na zunanjem ministrstvu obiskala dva operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Erjavec pojasnjuje, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso zavedli. "Res pa je, da o tem ni bilo tečaja na Sovi," je dejal. Po njegovem gre za poskuse zavajanja, "želi se me predstaviti, kot da lažem".
Zadnje objave
Kdo živi tisoč življenj?
23. 4. 2024 ob 18:45
Učenec oklofutal učiteljico, nasilje na šolah narašča
23. 4. 2024 ob 12:00
Na Dars-u odslovili AMZS pri poslu odvoza vozil z avtocest in hitrih cest
23. 4. 2024 ob 7:01
Ali je otrok razrvan in ne more spati?
22. 4. 2024 ob 18:45
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
V politiko vstopata še dva novinarja TV Slovenija
22. 4. 2024 ob 15:13
Ekskluzivno za naročnike
Slovenska policija zatajila ob napovedi strelskega napada
22. 4. 2024 ob 16:50
Odilo Globočnik – nacistični zločinec slovenskih korenin
21. 4. 2024 ob 17:30
Štirje kovači muzicirajo že sedemdeset let
21. 4. 2024 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
APR
24
SAKRALNI ABONMA – KOMORNI ZBOR KGBL IN AMBROŽ ČOPI
19:30 - 21:00
Video objave
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Odmev tedna: Prišel, videl in komaj zmagal
19. 4. 2024 ob 20:10
Izbor urednika
Vroča tema: očiščeni "janšizma" – padajo direktorji zdravstvenih ustanov
19. 4. 2024 ob 20:12
Pravna država: če imaš 40 poslancev, še ne pomeni, da imaš absolutno oblast
19. 4. 2024 ob 6:00
Vračajo se vici o policajih
17. 4. 2024 ob 6:31
4 komentarjev
Alojzij Pezdir
Zagotovo ni naključje, da je mednarodno uveljavljenega in uglednega profesorja mednarodnega prava ter izkušenega diplomata dr. Ernesta Petriča, ki mu je tedanji premier Vlade RS Borut Pahor ponudil kandidaturo za slovenskega predstavnika v mednarodnem arbitražnem tribunalu, nenadoma in brez formalnih protikandidatov nadomestil kandidat tedanjega predsednika RS dr. Danila Türka, dr. Jernej Sekolec, ki se je sprva celo sam po lastni izjavi čutil nekompetentnega za to odgovorno funkcijo.
Korenine vsega poznejšega nekompetentnega in neodgovornega sodelovanja najodgovornejših predstavnikov RS v postopkih arbitraže so najverjetneje usodno zakopane že v tej ključni napačni izbiri skrivnostnega in spornega dr. Jerneja Sekolca v mednarodnem arbitražnem tribunalu.
Potem pa, ko je tedanji zunanji minister Karl Erjavec medijem nediplomatsko in nedržavotvorno izblebetal "dobre novice" iz kuloarjev arbitražnega sodišča, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bo to ministrovo enostransko kršitev veljavne arbitražne pogodbe med RS in RH izkoristila in z enostranskim odstopom od arbitražne pogodbe kaznovala hrvaška vlada, in sicer z neizpodbitnimi dokazi nelegalnih prisluhov prav tako nezakonitih pogovorov med pooblaščeno predstavnico Erjavčevega ministrstva in slovenskim članom mednarodnega tribunala.
Nobenega dvoma ni, da je za posledice dvakratnega evidentnega kršenja veljavne arbitražne pogodbe med RS in RH v prvi vrsti neposredno objektivno ter subjektivno odgovoren tedanji zunanji minister Karl Erjavec, ki je sredi arbitražnega procesa dejansko in dokumentirano zagrešil nedopusten akt škodljive veleizdaje državne tajnosti ter ki v skladu s svojimi pooblastili in pristojnostmi ni odgovorno, ustrezno in učinkovito v sodelovanju s strokovnjaki Sove poskrbel za neoporečno tajno izpolnjevanje vseh členov arbitražne pogodbe ter vseh nujnih zaščitnih ukrepov s strani svojih sodelavcev in pooblaščenih predstavnikov RS v celotnem arbitražnem procesu.
Kraševka
Kot že marsikaj, je "padla v vodo" tudi celovitost Piranskega zaliva in SLOVENSKA pot na ODPRTO morje.
Zadnje LEVE vlade se "igrajo" negativno selekcijo in za pomembne položaje izbirajo le "naše", kajti kot leta 1945 NACIONALNI INTERES je zadnja briga, razen v bankah in podjetjih, ki so polnila "leve žepe".
Vsekakor je bil Erjavec eden izmed najslabših ZUNANJIH ministrov, ki nam je povzročal veliko škode. Še preden so prisluhi prišli v javnost, smo na RTV lahko gledali Erjavca, ki je na TV govoril, da ima pomembna ZAGOTOVILA, da bo Piranski zaliv naš. Ni čudno, da so se HRVAŠKE TAJNE službe vmerile na prisluškovanja in tudi UJETA, ko je Sekolec poklical Drenikovo. Kot sem takrat razumela, ni Drenikova klicala Sokolca, zato mislim, da nosi manjšo krivdo od Sokolca.
Vprašanje pa je zakaj so LEVIČARJI postavili za ARBITRA - prav Sokolca. Ali ni Sokolec nekaj povezan s Hrvaško?
Leve vlade res delajo tako, da na vsak način škodujejo SLOVENIJI. Sicer pa levičarjem SAMOSTOJNA Slovenija, nikoli ni bila njihova želja ! Zato imamo danes na pomembnih položajih veeeliko NESLOVENCEV - celo županov - tako v Mariboru, kot Ljubljani. Ali našo NACIONALKO vodi Slovenec?
Prav povsod so SLOVENSKI interesi okrnjeni in to se kaže tudi pri PIRANSKEM ZALIVU, kjer je Drenikova še najmanj kriva.
STAJERKA2021
Vsi lažejo!
MEFISTO
Kdo laže?
Najbolj laže večni minister, ki trenutno vedri in oblači kot obrambni minister.
Nehote laže tudi agentka, ker jo je tako poučil takratni zunanji, sedaj pa obrambni minister.
Nekoliko pa najbrž laže tudi SOVA, ki je kot nekdanja udba postala orodje vladajočega levičarskega režima za lastno preživetje.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.