Kmetovanje multidisciplinarna znanost, ki pritegne vse več mladih

Andreja Barat

POSLUŠAJ ČLANEK
Biti kmet ni niti lahek niti cenjen poklic. Podoba kmeta je, vsaj v Sloveniji, precej zmaličena. Še vedno pomeni nekoga z ruralnega, podeželskega območja, ki dela predvsem fizično, je precej konservativnih nazorov in nikakor v koraku s trendi. Na srečo v zadnjem času kmetje sami te stereotipe razbijajo na celi črti…

Kmet: številni poklici v enem


Kot dobro prikazuje slika, mora sodobni kmet znati še vse kaj drugega kot le voziti traktor. Biti mora meteorolog, kemik, vrhunski šofer, mehanik, veterinarski tehnik, agronom, finančnik, tržnik, administrator…

Če so se naši pradedje kmetovanja učili predvsem preko ustnega izročila in če so bili med bolj razgledanimi, tudi preko Kmetijskih in rokodelskih novic, ima sodobni kmet na voljo vse informacije, ki jih želi in potrebuje.

Biti mora tudi izjemen strateg in vizionar. Imeti mora pogum za tveganje in veliko sposobnost prilagajanja. Vsak leto obstaja kar nekaj dejavnikov, na katere praviloma nima nobenega vpliva (vremenski pojavi, bolezni) in mu lahko povsem uničijo pridelek ali živino.

Dodatna ovira sta pogosto slovenska in evropska birokracija, ki mu po eni strani ponujata korenček (subvencije) po drugi strani pa ga tepeta s palico (nenehno preti s sankcijami)

Sodobna kmetija je tako podjetje (najpogosteje družinsko), z direktorjem, ki obvlada in opravlja vse faze delovnega procesa. Od administracije do kidanja gnoja.

Malo zgodovine…


Lasten kos zemlja in kmetija sta predstavljali najgloblja kolektivna hrepenenja premnogih generacij našega naroda. Zemlja je pomenila neodvisnost in svobodo.

Nikakor ni bilo le meščanstvo tisto, ki je prinašalo razvoj. To se je pokazalo še posebej ob prvih slovenskih taborih. Kmečka aristokracija, je bila mnogokrat nosilec tako gospodarskih kot narodnostnih idej.

Po drugi svetovni vojni je slovensko kmetijstvo krenilo v precej čudno smer. Sicer nikakor ni namen članka razpravljati o pravičnosti oz. nepravičnosti do tistih, ki jim je bilo odvzeto, kar je bilo stoletja njih in njihovih dedov ter o pravičnosti oz. nepravičnosti do tistih, ki po socialni prikrajšanosti niso imeli nič ali skoraj nič možnosti, da bi prišli do zemlje in možnosti za dostojno življenje.

Vsak kovanec ima pač dve plati in malo jih je, ki zmorejo gledati s takšne distance, da bi lahko videli obe. Vendar pa je dejstvo, da je večina teh razdeljenih kmetij propadlo. Uspešno gospodariti na kmetiji namreč pomeni še vse kaj drugega kot znati fizično delati.

Naenkrat je, še posebej med mladimi, postalo mnogo bolj zaželeno delo v tovarni kot delo na kmetiji. Življenje v bloku bolj kot na domačiji. Biti kmet je postalo skorajda psovka.

Rodovitna zemlja, ki je bila stoletja na vrhu lestvice želja povprečnega Slovenca, danes pogosto sameva sama in neobdelana ter se prodaja po smešno nizki ceni. Pa še to večinoma le tam, kjer se špekulira na spremembo namembnosti zemljišča.

Sodobno slovensko kmetijstvo in država


Država (v sodelovanju z EU) je v samostojni Sloveniji na mnoge načine skušala spodbujati kmetijstvo. Včasih bolj, včasih manj posrečeno. Če ne drugo, je uspelo predvsem to, da so slovenske kmetije, ne glede na svojo majhnost, večinoma izjemno dobro opremljene s kmetijsko mehanizacijo. Posledično cveti posel tudi proizvajalcem in prodajalcem traktorjev ter ostale mehanizacije. Glede na državno in evropsko politiko bi morda lahko celo pomislili na to, da je za dobrega kmetovalca bistven dober traktor, tudi če ima samo 10 hektarjev.

Morda bi bil bolj smiseln ukrep sprostitev trgovanja in davčno razbremenjena ter prosta prodaja kmetijskih izdelkov na drobno. Ali morda subvencioniranje državne samooskrbe.

Ne bi bilo slabo, če bi država naredila red na področju zavarovalnic, ki sklepajo imaginarne pogodbe za primer toče ali suše, potem pa se izkaže da je bil drobni tisk res malo predroben. Naj pobere v red trgovce, ki stiskajo svoje dobavitelje in posledično vplivajo na vedno slabšo kvaliteto hrane.

Če državo res zanima kmetijstvo, naj podpre domače pridelovalce in spodbuja nakup domačih proizvodov. Da ne bodo slovenski kmetje vsako leto s strahom čakali, kakšne cene žita in mleka bo določila Madžarska. Naj država zagotovi poštene in dobre pogoje na kmetijskem trgu. Potem bodo lahko slovenski kmetje dobro kmetovali in to tudi z kakšno leto starejšim traktorjem.

Naj država pomaga kmetom pri vzgoji potrošnikov. Da je ekološko in lokalno vredno več kot pripeljano iz Indije Koromandije. Da mora biti kupcu v ponos, da podpre slovenskega pridelovalca. Da ta ne dobi za liter polnomastnega mleka 22 centov, kupec pa v trgovini za posnetega (osiromašenega) plača 1€. In tako je pri večini kmetijskih proizvodov.

Tukaj bi se dalo lepo uporabiti zadnje čase zelo priljubljeno frazo - »nacionalni interes«. A videti je, da to ni dovolj populistična tema. Pa vendar, kaj je naj bo drugega nacionalni interes kot obdelana rodovitna zemlja, ljudje ki živijo od nje in samooskrbna država.

Kaj pa prihodnost?


Če so po vojni številni mladi iz podeželja želeli v mesta in delat v tovarno, je danes prisoten drugačen trend. Mnogi mladi, univerzitetno izobraženi, prevzemajo kmetije staršev ali starih staršev in jim dajejo nove vsebine.

Na zahodu je prisotna velika popularizacija kmetijstva, ki se širi tudi k nam. Kupovati lokalno je postalo modno in zaželeno. V vzponu je ekološko kmetijstvo.

Biti kmet tako spet postaja cenjen poklic. Zahteven, naporen, a lep in izpolnjujoč. Nikakor ne primeren za vsakega. Le za pogumne, sposobne, delavne ljudi. Bog daj čim več takih!

Vzpodbujanje kmetijstva in podeželskega gospodarstva s strani EU

Večina kmetov EU je upravičenih do neposredne dohodkovne podpore. Približno tretjina teh izplačil se dodeli kot nadomestilo za okolju prijazno kmetovanje (ohranitev travinja, diverzifikacija posevkov itd.).

Kmetje prejemajo sredstva tudi na podlagi velikosti zemljišča pod pogojem, da gospodarijo okolju prijazno, ohranjajo biotsko raznovrstnost, skrbijo za kakovost tal in vode ter preprečujejo emisije toplogrednih plinov.

Sredstva EU so namenjena tudi izobraževanju kmetov v novih tehnologijah ter za izpopolnitev ali prestrukturiranje njihovih kmetij.

Uporabljajo se tudi za splošno izboljšanje življenja na podeželju, tako da prispevajo k odpiranju delovnih mest in opravljanju osnovnih storitev.

V okviru razvoja podeželja so mladim kmetom namenjena še posebna sredstva za začetek kmetovanja in višja podpora pri naložbah v kmetijo.
(vir: http://europa.eu/)
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike